Sprejeta novela ZGD-1M prinaša nove obveznosti za podjetja
Državni zbor RS je 22. novembra 2024 sprejel novelo Zakona o gospodarskih družbah (65/09 – uradno prečiščeno besedilo in nadaljnji). Novela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1M) prinaša določene spremembe, ki jih bodo morale pri svojem poslovanju upoštevati tudi slovenske družbe. Novosti, ki jih prinaša novela ZGD-1M, so v večji meri rezultat prenosa štirih direktiv Evropskega parlamenta in Sveta. Spremembe zadevajo gospodarske družbe vseh velikosti, v največji meri pa se nanašajo na velike družbe in podjetja, ki kotirajo na borzi.
V nadaljevanju predstavljamo ključne vidike sprememb zakonodaje na področju prava gospodarskih družb.
Obveznost označevanja poslovnih prostorov
Novela uvaja obveznost za podjetja, da na objektih, kjer imajo poslovni naslov na vidnem mestu postavijo napis z navedbo firme in sedeža podjetja. Namen predmetnega ukrepa je omogočiti lažjo prepoznavnost podjetij.
Prerazvrščanje podjetij po velikosti
Novela ZGD-1M prinaša tudi spremembe pri razvrščanju podjetij po velikosti. Zakonodaja namreč gospodarske družbe razvršča med mikro, majhne, srednje in velike družbe, pri čemer razdelitev temelji na izpolnjevanju dveh od treh meril velikosti, in sicer vrednosti aktive in čistih prihodkov od prodaje ter povprečnega števila zaposlenih v poslovnem letu. Te kategorije so pomembne, ker se obveznosti glede poročanja, revizije, upravljanja in drugih pravnih zahtev, določajo glede na velikost podjetja. Skladno z novelo ZGD-1M pa so zaradi inflacije v zadnjih letih oblikovana nova merila za določitev velikosti podjetij, ki obstoječa merila nekoliko korigirajo glede na inflacijo. Določitev novih pravil bo imela za posledico, da se bo zmanjšalo število podjetij, ki bodo morale pripravljati in objavljati letna poročila. Povedano drugače, določena podjetja, ki so bila npr. sedaj uvrščena med srednja podjetja, bodo upoštevaje nove kriterije morda lahko opredeljena kot majhna podjetja, kar pomeni, da ne bodo zanje veljale manj stroge obveznosti glede poročanja, revizije in drugih administrativnih nalog. Smiselno enko velja tudi za družbe drugih velikosti. V kolikor je bila vaša družba upoštevaje dosedanjo pravno ureditev na meji določenega kriterija, ki vpliva na njeno uvrstitev med mikro, majhne, srednje in velike družbe, vam svetujemo, da preverite nove kriterije, ki jih je opredelila novelaZGD-1M in ugotovite, ali je sprememba vpliva tudi na razvrstitev vaše družbe.
Spodbujanje spolne uravnoteženosti v vodilnih organih
Novela ZGD-1M prinaša tudi spremembe, ki spodbujajo večjo spolno uravnoteženost v vodstvenih organih podjetij. Predmetna sprememba zavezuje družbe, ki kotirajo na borzi, ter velika podjetja v večinski državni ali občinski lasti, ki bodo morale do leta 2026 doseči določene cilje glede zastopanosti manj zastopanega spola (običajno so to ženske) v svojih organih vodenja in nadzora. Doseči je potrebno vsaj 40-odstotno zastopanost manj zastopanega spola v organih nadzora(torej med t.i. neizvršnimi direktorji) ali vsaj 33-odstotno zastopanost manj zastopanega spola med člani organov vodenja in nadzora skupno ter izvršnimi direktorji (t.i. izvršnimi in neizvršnimi direktorji). Novela ZGD-1M določa, da družbe zavezanke same določijo, kateri delež bodo dosegle. Poleg tega novela ZGD-1M določa, da je potrebno tudi v okviru sveta delavcev, v kolikor je v podjetju organiziran, zagotoviti vsaj 33 % zastopanost manj zastopanega spola pri imenovanju predstavnikov v vodstvene in nadzorne organe. Če ti cilji ne bodo doseženi, bodo take družbe morale prilagoditi izbirni postopek kandidatov za imenovanje ali izvolitev v organe vodenja in nadzora. Prav tako pa bodo v primeru nedoseganja zastavljenih deležev morale poročati o doseženih deležih zastopanosti spolov v organih in o sprejetih ukrepih, da se navedeni cilj doseže.
Širitev poročanja o trajnostnosti
Novela prinaša tudi širši okvir za poročanje o trajnostnosti, kar pomeni, da bodo podjetja morala začeti vključevati okoljske, socialne in upravljavske dejavnike v svoje poslovne modele. Velika podjetja bodo morala poročati o teh dejavnikih že za leto 2026, medtem ko bodo mala in srednja podjetja, ki kotirajo na borzi, poročala od leta 2026 dalje. Poročila o trajnosti bodo podvržena tudi reviziji, pri čemer bodo revizorji morali podati mnenje o skladnosti poročil o trajnostnosti z uveljavljenimi enotnimi standardi trajnostnega poročanja, sprejetimi s strani Evropske komisije.
Povečana preglednost in poročanje o davčnih informacijah
Ena od ključnih novosti, ki jih uvaja novela ZGD-1M, pa je tudi obveznost javnega poročanja o davčnih informacijah za največja podjetja. Družbe z letnim prometom, ki presega 750 milijonov evrov v dveh zaporednih letih, bodo morale razkriti podatke o svojih davčnih dohodkih, vključno s podatki o tem, kje ustvarjajo dobičke in kje plačujejo davke. Ta sprememba je del širšega cilja, da bi se povečala preglednost poslovanja podjetij in preprečilo agresivno davčno optimiziranje.
Ob upoštevanju teh sprememb bo novela ZGD-1M v precejšnji meri vplivala na poslovanje določenih podjetij v Sloveniji, zato podjetjem svetujemo, da preverijo, katere izmed sprememb vplivajo na njihovo poslovanje ter pravočasno sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev skladnosti z novimi zakonskimi zahtevami.
Vir: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1M).
