Novice

Davčni inšpekcijski nadzor

Vsaka oseba, ki se na trgu poslovno udejstvuje, je soočena z več oblikami tveganj, ki jih mora med izvajanjem svoje dejavnosti učinkovito nadzorovati. Med poslovna tveganja uvrščamo tudi tveganja z vidika davkov (davčno tveganje), pa naj bo to tveganje v smislu vpliva spremembe obstoječe domače ali mednarodne fiskalne zakonodaje (kot npr. trenutno aktualen brexit) ali tveganje v smislu »neeksaktnosti« zakonskih določb ter posledično razhajanj med tolmačenji zakonodaje upravnih (davčnih) organov in stroke.

Vsakdo, ki na trgu opravlja pridobitno dejavnost, je verjetno že razmišljal o vprašanju: »Kaj, če me obišče Furs?« Ali obstaja kakršnokoli tveganje, da bi bili v primeru davčnega inšpekcijskega nadzora bremenjeni za dodatne davke? Pri tem nimam v mislih subjektov, ki načrtno zlorabljajo davčno zakonodajo ali načrtno po načelu »samoobdavčitve« ne odmerjajo in plačujejo pripadajočih davščin, temveč subjekte, ki poslujejo transparentno in v dobri veri ravnanja v skladu z zakonodajo. Davčni svetovalci se pogostokrat srečamo s primeri, ko …

Poslovanje s povezanimi osebami (transferne cene)

Transferne cene in poslovanje med povezanimi osebami postajajo vedno bolj pomembno področje, ki ga revidirajo davčni organi in v letu 2021 ne bo prav nič drugače. Finančna uprava RS je pred kratkim objavila seznam področij, ki jih bo v letu 2021 podrobneje inšpicirala, pri čemer bo področje poslovanja s povezanimi osebami izpostavila kot enega pomembnejših, v okviru katerega zaznava občutno večji delež kršitev kot pri inšpiciranju drugih področij. 

Treba je poudariti, da področje transfernih cen ni zgolj v domeni večjih multinacionalk, temveč vsakega davčnega zavezanca, ki na trgu opravlja obdavčljivo dejavnost. V ta okvir torej sodijo tudi manjše družbe, ki npr. izvajajo transakcije s svojimi družbeniki. 

Kdo so povezane osebe?

Zgolj z namenom razjasnitve celotne problematike poglejmo, v katerih primerih je mogoče neko osebo (pravno ali fizično) opredeliti kot povezano osebo. 

Definicijo povezanih oseb opredeljuje kar nekaj različnih zakonskih aktov – tako na področju obdavčenja kot na področju računovodstva in gospodarskega prava. Ne …

Sprememba pri izplačilu kriznega dodatka

Skladno z določbo 85. člena Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 203/20; v nadaljnjem besedilu: PKP #7) je bil delavec, ki je delal in čigar mesečna plača za november 2020 (izplačana decembra 2020) ni presegla dvakratnika minimalne plače (zneska 1.881,16 EUR), upravičen do kriznega dodatka  v višini 200 eurov izplačan ob plači za mesec januar 2021, ki je bil oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

Pri interpretaciji navedene zakonske določbe se je v praksi pojavilo veliko dilem in nejasnosti zlasti glede  vprašanja, kaj vse se šteje v izplačano plačo za mesec november 2021, ki se je izplačala v decembru 2021. V tem mesecu je mnogo delodajalcev poleg mesečne plače za november delavcem izplačalo tudi božičnico oziroma plačilo za poslovno uspešnost.

Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (PKP #8) odpravlja neenakost med delavci, ki so pri plači izplačani v …

Kdo bo v letu 2021 »na tapeti« pri davčnih inšpektorjih?

FURS je 18. januarja 2021 javno objavil kriterije za določanje prednostnih inšpekcijskih nadzorov, ki jim bodo davčni inšpektorji sledili letos. Če upoštevamo, da je inšpektorjev približno 425 (po podatkih FURS) in poslovnih subjektov (po podatkih Ajpesa) približno 223 tisoč, je mogoče verjetnost, da bo davčni inšpektor potrkal na vaša vrata, precej nizka. Če se najdete v katerem od spodaj opisanih področij, ki jih je FURS ocenil na podlagi analize tveganja, t. i. objektivnih kriterijev ter drugih metod, se verjetnost za obisk davčnega inšpektorja hitro poveča. Povzetek področij, ki so izpostavljena:

Uveljavljanje pomoči in oprostitev, vezanih na PKP-ukrepe (lahko tudi kot del davčne inšpekcije drugega področja).DDV: davčni vrtiljaki z uporabo orodja za analizo transakcijskih mrež, oprostitve plačila DDV pri dobavah blaga znotraj EU (FURS podatke pridobiva na podlagi mednarodne izmenjave), sistemske utaje DDV, družbe, ki naj bi bile po stališču FURS ustanovljene ali prodane z namenom izvajanja davčnih goljufij, uveljavljanje odbitka …

Kaj je bolje, da imam avto na s.p. ali na fizični osebi kot premoženje svojega gospodinjstva?

Če ste avto že kupili in razmišljate, da bi ga sedaj prenesli v knjige s.p.-ja, potem si podrobno preberite naslednji odstavek, ki se nanaša na problematiko prenosov sredstev med gospodinjstvom in podjetjem (s.p.).

Prenos sredstev med gospodinjstvom in podjetjem (s.p.), lahko v določenih primerih predstavlja znatno davčno breme. Zakon o dohodnini (ZDoh-2) namreč določa, da se za odtujitev oziroma pridobitev sredstev štejejo tudi prenosi sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom, rezen seveda prenosa denarnih sredstev (ti se lahko v obe smeri izvajajo neobdavčeno). Stvarno premoženje, preneseno iz gospodinjstva na s.p. se tako šteje kot prihodek s.p., v višini, ki je enaka primerljivi ceni tega premoženja na trgu. Velja pa glede tega ena izjema, in sicer v kolikor se iz gospodinjstva v podjetje prenese sredstvo, ki je bilo pridobljeno pred začetkom opravljanja dejavnosti. Če poenostavim, avto lahko iz gospodinjstva v s.p. neobdavčeno prenesete v kolikor je bil avto kupljen pred …

Delnice, deleži, investicijski kuponi – obdavčitev ob prodaji

Gre za temo o kateri je bilo že mnogo povedanega in praktično vsak izmed nas pozna osnovne značilnosti ali vsaj del teh, ko pogovor nanese na »previsoko« obdavčitev kapitalskih dobičkov v Sloveniji. Pa vendarle, vsako leto prejmemo ogromno število vprašanj na to temo, zato ne bo odveč, da se ob koncu tega nadvse nenavadnega leta na kratko dotaknemo vprašanja obdavčitve dobičkov, ki jih fizične osebe dosežejo s prodajo delnic, deležev in investicijskih kuponov.

Obdavčitev

Višina obdavčitve kapitalskega dobička je odvisna od:

ustvarjene razlike med izplačilom in vplačanimi sredstvi – torej dobička – ki ga boste dosegli v času posedovanja kapitala inod časa posedovanja kapitala. Od 1.1.2020 dalje znaša splošna stopnja za vse dohodke iz kapitala 27,5%. Za kapitalske dobičke velja izjema po kateri stopnja z leti lastništva pada – po 5. letih znaša stopnja 20%, po 10. letih 15%, po 15. letih 10%, po 20. letih pa še vedno velja celotna oprostitev …

Kaj prinaša PKP6 na davčnem področju?

Ponovno omogočen poenostavljen način odlaganja davčnih obveznosti zaradi COVID-19

S PKP6, ki je začel veljati konec novembra 2020, so davčnim zavezancem, ki so izgubili sposobnost pridobivanja prihodkov zaradi epidemije bolezni COVID-19, ponovno omogočeni milejši pogoji za obročno plačilo ali odlog plačila davčnih obveznosti. Ukrep velja do 31.12.2020, pri čemer ga lahko Vlada podaljša še za obdobje šestih mesecev.

Odlog plačila davkov ali prispevkov se lahko dovoli za čas do 2 let, obročno plačilo pa se lahko dovoli za največ 24 mesečnih obrokov.

Poenostavljeni pogoji za odlog plačila oziroma obročno plačevanje so v tem obodbju možni tudi za akontacije davka ali davčni odtegljaj.

Obrazec je že na voljo v eDavkih. FURS mora o odlogu oziroma plačilu davkov ali prispevkov odločiti v 8 dneh od dneva prejema vloge. V času odloga plačila ali obročnega plačila obresti ne tečejo.

Ponovna oprostitev plačila DDV od dobave zaščitne opreme

S PKP6 je od 1. novembra 2020 do 30. aprila 2021 …

Sprejet že šesti protikoronski zakon – PKP #6

Z dnem 28. 11. 2020  je pričel veljati Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Ur. list RS št. 175 z dne 27. 11. 2020; ZIUOPDVE).

Izpostavljamo vam najpomembnejše ukrepe, ki jih prinaša novi zakon in se nanašajo na gospodarstvo.

Povračila dela nekritih fiksnih stroškov

Gre za popolnoma nov ukrep, ki po vsebini pomeni, da bo država določenim upravičencem pod določenimi pogoji povrnila fiksne stroške, in sicer za obdobje od 1. oktobra do 31. decembra 2020.

Kaj vsebinsko pomenijo nekriti fiksni stroški zakon ne daje razlage. Opreti se je mogoče na Sporočilo Komisije – Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu Covid-19, kot je bil spremenjen dne 3. 4. 2020, 8. 5. 2020, 29. 6. 2020 in 13. 10. 2020 (»Začasni okvir«), ki je relevanten za razlago PKP6, saj Republika Slovenija ta ukrep izvaja na njegovi podlagi (na podlagi dela 3.12 Začasnega okvira). Ta v …

Nagrada za poslovno uspešnost

Navkljub trenutni situaciji vendarle obstaja nekaj podjetij, ki razmišljajo o tem, da bi zaposlenim konec leta izplačali nagrado. To nagrado poznamo pod različnimi imeni – božičnica, 13. plača, letna nagrada za poslovno uspešnost,… in v kolikor so izpolnjeni določeni pogoji, je ta nagrada lahko oproščena plačila akontacije dohodnine (ne pa tudi prispevkov za socialno varnost). Eden izmed pogojev je tudi ta, da morajo nagrado za poslovno uspešnost prejeti vsi do nagrade upravičeni delavci, po drugi strani pa obstaja omejitev izplačila nagrade poslovodstvu, če je delodajalec uveljavljal določene protikorona ukrepe, saj je v nasprotnem primeru prejeta sredstva z obrestmi treba vrniti.

Kakšni so pogoji za davčno ugodnejšo izplačilo nagrade?

Davčna zakonodaja to nagrado poimenuje del plače za poslovno uspešnost, kar v prvi vrsti pomeni, da gre za nagrado, ki je vezana na poslovno uspešnost delodajalca in ne na uspešnost posameznega delavca. 12. točka prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) določa, …

Poslovanje sodišč v času razglašene epidemije

Zaradi ponovne razglasitve epidemije na območju Republike Slovenije (Odlok o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije z dne 18. 10.2020 in z dne 16. novembra 2020) je zaradi oteženega izvajanja sodne oblasti predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije  izdal odredbo, ki je pričela veljati z dnem 16. 11. 2020 in s katero je poslovanje sodišče v času razglašene epidemije bistveno omejeno.

V času trajanja odredbe je poslovanje sodišč v Republiki Sloveniji omejeno le na nujne zadeve, ki pa so:

preiskave in sojenje v kazenskih zadevah, v katerih je obdolžencu odvzeta ali omejena prostost in postopki v zvezi z izvrševanjem kazni zapora,nepravdne zadeve o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah,nepravdne zadeve po zakonu, ki ureja preprečevanje nasilja v družini,izvršilne zadeve v zvezi s postopki za varstvo koristi otrok,postopki v zadevah zavarovanja,spori za objavo popravka objavljene informacij,postopki zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja,druge zadeve, za katere tako določa zakon, pri čemer se …