Novice

Spremembe na področju najema poslovnih prostorov

Zadnja novela Stanovanjskega zakona (SZ-1E) je na področju najema poslovnih stavb in poslovnih prostorov prinesla ukinitev specialne zakonodaje iz leta 1974 oziroma konkretneje Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP). Vsekakor je ta sprememba zlasti zaradi togosti in nefleksibilnosti ter zastarelosti omenjenega zakona dobrodošla, pri čemer pa se ne moremo znebiti občutka, da je bila odločitev s strani zakonodajalca sprejeta nepremišljeno in ‘ad hoc’.

Novela SZ-1E se sicer v glavnini nanaša na ureditev nekaterih področij stanovanjske politike v Sloveniji, toda hkrati brez navedbe razlogov posega v področje sklepanja najemnih pogodb za poslovne stavbe in poslovne prostore, in sicer z razveljavitvijo Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP) v celoti. ZPSPP je tako skladno z 52. členom SZ-1E v celoti prenehal veljati petnajsti dan po objavi SZ-1E v Uradnem listu RS, tj. od 19.6.2021, pri čemer pa se ZPSPP še vedno uporablja za tiste pogodbe, ki so bile sklenjene …

Kaj sploh je tržna vrednost podjetja in zakaj jo v praksi pravzaprav redko srečamo?

Kot pooblaščeni ocenjevalci in svetovalci pri prevzemih in nakupih podjetij se pogosto srečujemo s pojmom tržna vrednost podjetja (Market Value). Na prvi pogled se zdi, da je definicija slednje enostavna in jasna, v praksi pa se pogosto dogaja, da jo lastniki in managerji napačno interpretirajo. Kaj je torej tržna vrednost podjetja in zakaj v praksi pogosto tržna vrednost ni primerna podlaga vrednosti?

Začeti je treba pri definiciji, ki jo določajo Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV). MSOV se uvrščajo na prvo raven hierarhije pravil ocenjevanja vrednosti, kar poenostavljeno pomeni, da so v praksi eden izmed osnovnih vodičev ocenjevanja. In standardi tržno vrednost definirajo takole:

”je ocenjeni znesek, za katerega naj bi voljan kupec in voljan prodajalec zamenjala sredstvo ali obveznost na datum ocenjevanja vrednosti v poslu med nepovezanima in neodvisnima strankama po ustreznem trženju, pri katerem sta stranki delovali seznanjeno, preudarno in brez prisile”

Poglejmo tipičen primer, kjer se tržna vrednost napačno interpretira:

Lastnik …

Socialna kapica

Javnost zadnje čase razburja Predlog Zakona o debirokratizaciji, ki bi naj po predvidevanju vplival na spremembo kar 16ih zakonskih predpisov. Omogočal bi naj administrativne poenostavitve na področju prijave prebivališča, splošnem upravnem postopku, pravdnem postopku, preprečevanja korupcije, preprečevanja dela na črno, javnih uslužbencev, visokošolstva, športa, ohranjanju narave, kulture ter poenostavitve na področju davčnega potrjevanja računov in prispevkov za socialno varnost.

Prav predvidena rešitev na področju prispevkov za socialno varnost (t.i. »socialne kapice«) je najbolj odmevna.

Uvedba socialne kapice bi pomenila, da zaposleni, ki prejemajo visoke plače v prihodnje ne bi plačevali prispevkov od osnove, ki bi na letni ravni presegla 72.000 EUR (torej od mesečno 6.000 EUR plače).

Kakšen bi bil vpliv te spremembe na neto plačo posameznika in na strošek delodajalca je najlažje predstaviti na konkretnih številkah zaposlenega, ki ima 8000 EUR bruto plače mesečno:

Primer 1:Pred uvedbo socialne kapicePo uvedbi socialne kapiceRazlikaBruto dohodek8.000,008.000,000,00Prispevki delojemalca: 22,1%1.768,001.326,00442,00Osnova za dohodnino 16.232,006.674,00-442,00Osebna olajšava291,67291,670,00Osnova za dohodnino 25.940,336.382,33-442,00Dohodnina …

Novosti na področju DDV za e-trgovanje

S 1. julijem 2021 se  bodo v slovenski pravni red prenesle določbe direktive Sveta  (EU) 2017/2455 z dne 5. decembra 2017 o spremembi direktive 2006/112/ES in direktive 2009/132/ES v zvezi z nekaterimi obveznostmi glede davka na dodano vrednost, ki veljajo za opravljanje storitev in prodajo blaga na daljavo, in direktive Sveta (EU) 2019/1995 z dne 21. novembra 2019 o spremembi direktive 2006/112/ES glede določb v zvezi s prodajo blaga na daljavo in nekaterimi domačimi dobavami blaga, katerih spremembe se nanašajo predvsem na DDV režim za dobave blaga na daljavo in na uvoz pošiljk neznatnih vrednosti.

Zakonodaja na področju DDV, ki ureja pravičnejši sistem DDV bremenitev na področju e-trgovanja, se bo s 1. 7. 2021 na ravni celotne EU  posodobila. Nova pravila o DDV pri e-trgovanju v EU so prilagojena za enotni digitalni trg, pri čemer zakonodajalci zatrjujejo, da so bolj pravična, enostavnejša, predvsem pa bi naj omogočala manj prostora za …

Zavezujoča informacija

V praksi včasih pride do situacije, ko na vprašanje davčnega zavezanca ni črno belega odgovora. Preden se podjetniki podajo v nov posel, pri katerem je treba proučiti tudi davčne implikacije, se pogosto želijo tudi o teh seznaniti. Kar pa je v nekaterih primerih, tudi zaradi morebiti čisto edinstvenega primera novega posla, včasih zelo zahtevno. Lahko da je zakonodaja v relevantnem delu nekoliko ohlapno zapisana, lahko da ni niti javno objavljenih pojasnil davčnega organa in obstoječe sodne prakse. Takšna situacija pa davčnemu zavezancu seveda ne zagotavlja dovoljšne pravne varnosti, ker se podjetnik dejansko ne more celovito pripraviti na nov posel.

V takšnih primerih lahko davčni zavezanci zaprosijo za mnenje kar direktno davčni organ, za kar Zakon o davčnem postopku omogoča dve možnosti:

– 13. člen omogoča pravico do informiranja – kar v praksi pomeni, da davčni zavezanec sam ali preko davčnega svetovalca postavi konkretno vprašanje, ki ga posreduje na davčni organ. Davčni …

Kakšne finančne spodbude lahko pričakuje samozaposlen invalid?

Čeprav je glede na trenutne razmere verjetno marsikomu tuja misel o samostojni podjetniški poti, bi vendar želeli podati kratko pojasnilo o tem, kakšne finančne spodbude so na voljo samozaposlenim invalidom in katere pogoje morajo izpolnjevati, da so do njih upravičeni.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju omogoča tistim, ki prvič stopajo na poslovno pot, delno oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v prvih dveh letih, in sicer so prvo leto oproščeni plačila 50 odstotkov prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v drugem letu pa se ta oprostitev zmanjša, in sicer na 30 odstotkov prispevka. Gre za pravico, ki pripada vsem samozaposlenim po prvem vpisu v poslovni register. V nadaljevanju bomo pisali o finančnih vzpodbudah, ki jih lahko izkoristi podjetnik ali podjetnica kot invalidna oseba. 

Status invalida kot pogoj za uveljavljanje pravic in spodbud

Invalid oziroma invalidka je oseba, ki pridobi status invalida po ZZRZI ali po drugih predpisih, in oseba, …

Kaj naredimo, ko dobimo informativni izračun dohodnine?

Furs je 31. 3. 2021 odpremil prvo pošiljko  informativnih izračunov dohodnine za leto 2020. Če ste pismo Fursa prejeli med prvimi, je čas, da skrbno preverite, ali so v informativnem izračunu upoštevani pravilni podatki in ali je izračun dohodnine ustrezen. Informativni izračun dohodnine med prvimi običajno prejmejo tisti, ki imajo enostavnejše primere – torej ne uveljavljajo vzdrževanih družinskih članov, ne prejemajo dohodka iz dejavnosti (s. p.), nimajo katastrskega dohodka … Težji primeri so običajno obravnavani kasneje in posredovani v drugi pošiljki, ki jo lahko pričakujemo konec maja oz. letos mogoče malo kasneje, glede na to, da je rok za oddajo obračuna dohodnine iz dohodka iz dejavnosti podaljšan za mesec.

V informativnem izračunu dohodnine morajo biti zajeti vsi dohodki, ki se vštevajo v letni izračun dohodnine in so obdavčeni po dohodninski lestvici  (npr. davčna osnova do 8.500 evrov je obdavčena po 16-odstotni stopnji, ki nato progresivno narašča do 50 odstotkov pri …

Spremembe pri namenitvi dela dohodnine za donacije

Čeprav rdeča nit prispevka ni vprašanje, zakaj se več državljanov ne odloči za namenitev dela dohodnine za donacije, je zanimiv podatek iz preteklih let, da več kot polovica zneska, ki je na voljo za donacije, ne gre k izbranim nevladnim organizacijam, ampak v državni proračun. Menim, da je bila z vzpostavitvijo spletnega portala eDavki odpravljena velika ovira, saj je posameznikom, ki se odločijo za uporabo te aplikacije, omogočena poenostavljena oddaja zahteve za namenitev dela dohodnine za donacije. Če vam je spletna komunikacija še vedno tuja, je na spletni strani državnega davčnega portala na voljo obrazec v fizični obliki, ki ga lahko pošljete pristojnemu finančnemu uradu zavezanca.

Zavezanci za dohodnino, ki so rezidenti, so do zdaj lahko namenili do 0,5 odstotka dohodnine za financiranje upravičencev do donacij. Tako določen delež obračunane dohodnine se je z uveljavitvijo sedmega protikoronskega zakona (ZIUPOPDVE) zvišal z 0,5 odstotka na odstotek. Čeprav gre za spremembo, ki …

DDPO – Davčne osnove z davčnimi olajšavami ni več mogoče znižati na nič

Kljub temu da že dlje časa ni bilo sprememb na področju olajšav za DDPO, je bila leta 2020 uvedena pomembna sprememba glede možnosti znižanja davčne osnove na njihov račun (in preteklih izgub). Marsikateri zavezanec bo tako za leto 2020 plačal izrazito višji znesek davka kot v preteklih letih in izrazito več, kot je po tihem pričakoval. Namreč na račun davčnih olajšav (in pretekle davčne izgube) davčne osnove ni več mogoče znižati na nič, temveč je to mogoče samo do višine 63 odstotkov davčne osnove. To pomeni, da je dobiček iz poslovanja vedno obdavčen vsaj po 7-odstotni stopnji.

Četudi za leto 2020 davčnih olajšav tako ne boste mogli izkoristiti, vam svetujemo, da natančno izpolnjujete priloge k obračunu, ki se nanašajo na olajšave. Večkrat opažamo, da davčni zavezanci, ko izkazujejo negativno davčno osnovo, v obračunu DDPO ne izpolnjujejo kategorij, namenjenih davčnim olajšavam. Pri tem pozabljajo, da lahko večino omenjenih davčnih olajšav prenašajo …

Davčni inšpekcijski nadzor

Vsaka oseba, ki se na trgu poslovno udejstvuje, je soočena z več oblikami tveganj, ki jih mora med izvajanjem svoje dejavnosti učinkovito nadzorovati. Med poslovna tveganja uvrščamo tudi tveganja z vidika davkov (davčno tveganje), pa naj bo to tveganje v smislu vpliva spremembe obstoječe domače ali mednarodne fiskalne zakonodaje (kot npr. trenutno aktualen brexit) ali tveganje v smislu »neeksaktnosti« zakonskih določb ter posledično razhajanj med tolmačenji zakonodaje upravnih (davčnih) organov in stroke.

Vsakdo, ki na trgu opravlja pridobitno dejavnost, je verjetno že razmišljal o vprašanju: »Kaj, če me obišče Furs?« Ali obstaja kakršnokoli tveganje, da bi bili v primeru davčnega inšpekcijskega nadzora bremenjeni za dodatne davke? Pri tem nimam v mislih subjektov, ki načrtno zlorabljajo davčno zakonodajo ali načrtno po načelu »samoobdavčitve« ne odmerjajo in plačujejo pripadajočih davščin, temveč subjekte, ki poslujejo transparentno in v dobri veri ravnanja v skladu z zakonodajo. Davčni svetovalci se pogostokrat srečamo s primeri, ko …