Novice

NAKNADNA VPLAČILA KOT NAČIN ALTERNATIVNEGA FINANCIRANJA DRUŽBE Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO

Plačilo osnovnega kapitala ob ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo (v nadaljevanju d.o.o.) je prav gotovo najpomembnejši način financiranja družbe, nikakor pa ni edini, saj je le-teh več.

V praksi se velikokrat nenadoma pojavi poslovna priložnost, ki je družba nikakor noče zamuditi, a nima dovolj sredstev, da bi jo realizirala. V želji realizacije največkrat sklene kreditno pogodbo z banko, lahko pa tudi s svojim družbenikom. A Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v 491. členu ureja mnogo fleksibilnejšo obliko financiranja – naknadna vplačila kapitala. Le ta povečujejo premoženje družbe in utrjujejo njen jamstveni položaj v razmerju do tretjih, zelo podobno kot takrat, ko družbeniki dokapitalizirajo družbo z vplačilom osnovnih vložkov.

Naknadna vplačila so sredstva, ki jih za delovanje družbe lahko zagotovijo družbeniki (fizične osebe ali pravne osebe). Ta vplačila nimajo narave posojila, zato se v bilanci stanja ne izkazujejo kot obveznosti družbe in posledično tudi niso obrestovana. Predstavljajo vložek družbenikov v lastni kapital …

Kako bomo sedaj obračunavali povračilo stroškov prevoza na delo in z dela?

S 1. 9.2021 je za gospodarske subjekte začela veljati sprememba Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, ki posega na davčno obravnavo povračila stroškov prevoza na delo in z dela.

Kaj prinaša sprememba? Kaj je potrebno upoštevati pri obračunu plače? Koliko znaša minimalni neobdavčen mesečni znesek povračila stroškov prevoza na delo in z dela? Ali sprememba vpliva na obstoječe delovnopravne predpise?

Nekaj pojasnil sta za vas pripravili naši svetovalki Irena Pistotnik in Marja Podrižnik v spodnjem videu:

Vsem našim obstoječim in novim sledilcem na LinkedIn bomo z veseljem odgovorili na vprašanja v zvezi s to tematiko. Pošljite jih prosim na info@icon.si. V kolikor pa bo vprašanj zelo veliko, bomo organizirali spletni dogodek v živo, kjer bomo podali odgovore.

Ocenjevanje vrednosti opreme

Glede na različna sredstva, pri ocenjevanju vrednosti premoženja ločimo ocenjevanje vrednosti podjetij, nepremičnin ter opreme (premičnin). V tem članku se bomo posvetili osnovam ocenjevanja vrednosti opreme.

Premičnine v ocenjevalski stroki najpogosteje imenujemo stroji in oprema, pri čemer zajema premično premoženje obsežnejšo delitev:

Stroji

v proizvodnji (obdelovalni, proizvajalni)

delovni (gradbeni, kmetijski)

Oprema

tehnološke linije

pisarniška oprema

računalniška oprema

vojaška oprema

zdravstvena oprema itd.

Vozila

vozila v zraku

vozila na zemlji in pod zemljo

vozila na vodi in pod vodo

Umetniška dela

Plemenite kovine, dragi kamni itd.

Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV) opredeljujejo naprave in opremo kot opredmetena sredstva, ki jih podjetje uporablja pri izdelovanju oz. proizvodnji, dobavi blaga ali storitev, oddaja v najem drugim ali jih poseduje za upravne namene in za katera se pričakuje, da se bodo uporabljala daljše obdobje. Opredmetene premičnine predstavljajo predmete, ki niso trajno pritrjeni na nepremičnino in za katere je značilna njihova premakljivost.

Načini ocenjevanja vrednosti

Skladno z MSOV, je za ocenjevanje vrednosti strojev in opreme mogoče uporabiti vse tri glavne načine ocenjevanja vrednosti, …

GOSPODARSKE DRUŽBE, POZOR! NE POZABITE NA VPIS ELEKTRONSKEGA NASLOVA V POSLOVNI REGISTER

V želji zagotoviti večjo usklajenost slovenske zakonodaje z evropsko ureditvijo na področju korporacijskega prava ter s tem tudi odpraviti posamezne pomanjkljivosti veljavnega Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1), je novela ZGD-1K uvedla številne novosti.

Novela, ki je bila sprejeta 27.1.2021 v zakonodajni okvir uvaja številne spremembe in dopolnitve, med drugim tudi obveznost vpisa elektronskega naslova v poslovni register.

Elektronski naslov družbe- splošno

Novela je razširila nabor zahtevanih podatkov, ki jih je potrebno navesti v predlogu za prvi vpis družbe v poslovni register. Tako je po novem, predlogu za prvi vpis družbe v register potrebno poleg firme, dejavnosti, sedeža in ostalih podatkov, navedenih v zakonu, potrebno dodati tudi elektronski naslov družbe. Elektronski naslov družbe je javni podatek in je objavljen na spletni strani AJPES, kar pomeni, da je dostopen vsem uporabnikom poslovnega registra.

Vnos elektronskega naslova, je namenjen poenotenju z zakonom, ki ureja področje sodnega registra in preglednejšemu ter lažjemu opravljanju nadzora pristojnih …

So pred vrati spremembe na področju obdavčitve trgovanja fizičnih oseb s kripto valutami?

Ja, smo v obdobju, ki obeta spremembe na področju obdavčitve trgovanja fizičnih oseb s kripto valutami, saj je davčni organ podal predlog predmetne obdavčitve. Govorimo le o trgovanju in ne o drugih transakcijah, kateri del so prav tako kripto valute.

Predlagane spremembe prinašajo dva načina obdavčitve trgovanja s kripto valutami. Med načinoma pa izbira posameznik sam. Davčni organ je 30.8.2021 objavil prvi Predlog spremembe obdavčitve virtualnih valut, ki pa ga je že naslednji dan 31.8.2021 z Dopolnjenim predlogom obdavčitve virtualnih valut spremenil. Trenuten predlog posameznikom omogoča možnost izbire obdavčitve, in sicer:

–        glede na unovčeni znesek ali

–        glede na ustvarjen dobiček.

Ob tem davčni organ predlaga tudi uvedbo mejnega zneska v koledarskem letu, ki ne bo predmet obdavčitve. Mejni znesek je 15.000 EUR. Kot je razumeti iz primera, ki ga je objavil davčni organ, bo mejni znesek zmanjševal višino prodajne cene, v kolikor se bo posameznik odločil za obdavčitev glede na unovčeni …

Je spodnja trditev pravilna?

»Podjetje sem ustanovil pred več kot 20 leti – torej ga lahko sedaj neobdavčeno prodam!«

Trditev temelji na spodnji določbi zakona o dohodnini:

»Dohodnine se ne plača od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi kapitala po 20 letih imetništva.«

Čeprav je vsebina citiranega besedila dobro znana – gre za prvi odstavek 96. člena Zakona o dohodnini – pa je treba biti pri potrditvi zgornje trditve previden. Trditev je namreč pravilna samo, če se z zneskom osnovnega kapitala družbe od ustanovitve do danes ni dogajalo nič.

Primer:

Če je torej podjetnik družbo ustanovil z recimo 5.000.000 SIT v letu 2000 (in se je v sodnem registru v letu 2007 samo prilagodila valuta – v EUR), potem je zgornja trditev pravilna. 

V vseh ostalih primerih (ko se je osnovni kapital spremenil zaradi dokapitalizacije, povečanja osnovnega kapitala, odkupov lastnih deležev…) pa je treba podrobno preveriti zgodovino in ugotoviti kdaj so se te spremembe zgodile in kako vplivajo na …

Skladnost poslovanja v delovnopravnih razmerjih

Nedavno tega se je kolegica podala na samostojno poslovno pot, kar zahteva seveda veliko znanja in izkušenj ter najpomembneje poguma, da stopiš iz okvirov znanega. Po nekaj mesecih poslovanja pa mi je zaupala, da je bila najtežja novost na tej njeni samostojni poslovni poti, da je kar čez noč postala delodajalec. Biti odgovoren za zaposlene, jim izplačevati plače in zagotavljati vse pravice, ki jim pripadajo skladno z delovno zakonodajo ter nenazadnje zagotavljati skladnost tudi na drugih področjih, kot npr. varstvo in zdravje pri delu, varstvo osebnih podatkov, ipd. je vsekakor izziv za vsakega delodajalca, še zlasti ker mu na drugi strani potencialno grozijo delovnopravni inšpekcijski postopki in tudi globe, če je v prekršku.

S tega vidika je torej pomembno, da ima delodajalec pravno urejeno tudi delovnopravno področje poslovanja. Tu se seveda poraja ogromno vprašanj, kot npr. kako urediti pogodbeno razmerje z delavcem, katere so bistvene sestavine pogodbe o zaposlitvi in …

Dokapitalizacija iz sredstev družbe (vidik ZDoh-2)

V preteklosti so morale družbe zaradi zakonskih zahtev (uskladitve z večjim minimalnim zneskom) izvesti obvezno povečanje osnovnega kapitala. Nekateri družbeniki so za namene povečanja osnovnega kapitala uporabili lastna finančna ali stvarna sredstva, velika večina pa se je odločila za povečanje iz sredstev družbe. Ko je napočil čas za upokojitev in sosledno s tem odsvojitev naložbe v delež družbe (prodaja ali likvidacija) pa so se družbeniki soočili z neprijetno situacijo. Davčni organ je vse dosedaj povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe obravnaval kot pridobitev novega (ločenega) deleža katerega nabavna vrednost je za davčne namene enaka nič (primeroma Pojasnilo DURS št. 42153-70/2011 iz leta 2011).

Takšna obravnava dokapitalizacije iz sredstev družbe ima iz vidika obdavčitve ob odsvojitvi negativno implikacijo v delu, ko se ugotavlja čas posedovanja kapitala in posledično glede na določbe 132. člena ZDoh-2 določi višina stopnje za obdavčitev kapitalskega dobička. Prav tako je treba upoštevati, da so se dokapitalizacije iz …

Oblikovanje investicijske (holding) družbe z izvedbo dokapitalizacije s stvarnim vložkom

Vsak družbenik si v luči »dobrega gospodarja« prizadeva čim bolj plemenititi svoje premoženje, ki ga je ustvaril s svojim poslovanjem. Običajno se po prvih nekaj letih truda v družbi začnejo kopičiti presežni dobički, ki jih družbeniki ne porabijo v svoji zasebni sferi, ampak v obliki nerazporejenih dobičkov ostajajo znotraj družbe. Vezano na plemenitenje premoženja so družbeniki pogostokrat soočeni s poslovnimi priložnostmi, ki so lahko bodisi izjemno uspešne, bodisi izjemno tvegane. Z namenom omejevanja poslovnega tveganja in neogrožanja uspešnosti osnovne dejavnosti, misel pogosto zaide v ustanovitev nove, ločene družbe, ki bi bila ustanovljena zgolj z namenom investiranja.

Težava s katero se v prvi vrsti družbeniki soočajo je zagotavljanje ustreznih finančnih virov za namene financiranja novih naložb. Slednje se lahko izvede bodisi preko danih posojil s strani obstoječe družbe (s čimer se obstoječa družba izpostavi tveganju neplačila) bodisi s strani družbenika, pri čemer pa je prosta denarna sredstva pri družbeniku zagotoviti preko …

Spremembe na področju najema poslovnih prostorov

Zadnja novela Stanovanjskega zakona (SZ-1E) je na področju najema poslovnih stavb in poslovnih prostorov prinesla ukinitev specialne zakonodaje iz leta 1974 oziroma konkretneje Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP). Vsekakor je ta sprememba zlasti zaradi togosti in nefleksibilnosti ter zastarelosti omenjenega zakona dobrodošla, pri čemer pa se ne moremo znebiti občutka, da je bila odločitev s strani zakonodajalca sprejeta nepremišljeno in ‘ad hoc’.

Novela SZ-1E se sicer v glavnini nanaša na ureditev nekaterih področij stanovanjske politike v Sloveniji, toda hkrati brez navedbe razlogov posega v področje sklepanja najemnih pogodb za poslovne stavbe in poslovne prostore, in sicer z razveljavitvijo Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP) v celoti. ZPSPP je tako skladno z 52. členom SZ-1E v celoti prenehal veljati petnajsti dan po objavi SZ-1E v Uradnem listu RS, tj. od 19.6.2021, pri čemer pa se ZPSPP še vedno uporablja za tiste pogodbe, ki so bile sklenjene …