Novice

Nagrada za poslovno uspešnost

Navkljub trenutni situaciji vendarle obstaja nekaj podjetij, ki razmišljajo o tem, da bi zaposlenim konec leta izplačali nagrado. To nagrado poznamo pod različnimi imeni – božičnica, 13. plača, letna nagrada za poslovno uspešnost,… in v kolikor so izpolnjeni določeni pogoji, je ta nagrada lahko oproščena plačila akontacije dohodnine (ne pa tudi prispevkov za socialno varnost). Eden izmed pogojev je tudi ta, da morajo nagrado za poslovno uspešnost prejeti vsi do nagrade upravičeni delavci, po drugi strani pa obstaja omejitev izplačila nagrade poslovodstvu, če je delodajalec uveljavljal določene protikorona ukrepe, saj je v nasprotnem primeru prejeta sredstva z obrestmi treba vrniti.

Kakšni so pogoji za davčno ugodnejšo izplačilo nagrade?

Davčna zakonodaja to nagrado poimenuje del plače za poslovno uspešnost, kar v prvi vrsti pomeni, da gre za nagrado, ki je vezana na poslovno uspešnost delodajalca in ne na uspešnost posameznega delavca. 12. točka prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) določa, …

Poslovanje sodišč v času razglašene epidemije

Zaradi ponovne razglasitve epidemije na območju Republike Slovenije (Odlok o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije z dne 18. 10.2020 in z dne 16. novembra 2020) je zaradi oteženega izvajanja sodne oblasti predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije  izdal odredbo, ki je pričela veljati z dnem 16. 11. 2020 in s katero je poslovanje sodišče v času razglašene epidemije bistveno omejeno.

V času trajanja odredbe je poslovanje sodišč v Republiki Sloveniji omejeno le na nujne zadeve, ki pa so:

preiskave in sojenje v kazenskih zadevah, v katerih je obdolžencu odvzeta ali omejena prostost in postopki v zvezi z izvrševanjem kazni zapora,nepravdne zadeve o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah,nepravdne zadeve po zakonu, ki ureja preprečevanje nasilja v družini,izvršilne zadeve v zvezi s postopki za varstvo koristi otrok,postopki v zadevah zavarovanja,spori za objavo popravka objavljene informacij,postopki zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja,druge zadeve, za katere tako določa zakon, pri čemer se …

Problemi neodločnih managerjev

Zakaj lastniki ali managerji predolgo odlašajo s pomembnimi odločitvami?

Ko sem kolega Dušana vprašal za mnenje, čemu je v Sloveniji še vedno toliko družb, ki imajo vse svoje premoženje in mnogokrat povsem različne dejavnosti skoncentrirane na eni sami družbi, čeprav koristi holdinške postavitve lastništva (več o smiselnosti takšne postavitve si lahko preberete tu https://iconsult.si/je-postavitev-holdinske-struktura-sedaj-se-bolj-logicna-izbira/) bistveno presegajo negativne vidike, je njegov odgovor enostaven: da mora slovenskega lastnika (ali managerja) najprej prej nekje ”zaboleti”. Podoben primer so preventivni davčni pregledi. Modrejši managerji se za njih odločajo, ker ne želijo presenečenj v poslovanju oz. jih želijo preprečiti, dokler je to še možno. Večina pa bo raje gasila požar, potem, ko bo inšpektor že v hiši. Ker dokler ga ni, tudi problemi ne obstajajo.

Zakaj je pomembno biti proaktiven?

Poslovno okolje se stalno spreminja že brez koronavirusa, ki je za marsikatero družbo sedaj postal celo game changer. Nekateri lastniki in managerji so se hitro prilagodili, medtem, …

SPREJET NOVI PROTIKORONSKI ZAKON – PKP#5

Državi zbor Republike Slovenije je na svoji seji dne 15. 10. 2020 sprejel že peti protikoronski zakon – Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS št. 152/2020; ZZUOOP), ki je pričel veljati z dnem 24. 10. 2020.

V nadaljevanju vam posredujemo bistvene poudarke novega zakona, ki se nanašajo na gospodarstvo.

Odrejena karantena

Delavec, ki zaradi odrejene karantene v skladu z Zakonom o nalezljivih bolezni (ZNB) ali v skladu z ZZUOOP, ne more opravljati dela, je upravičen do nadomestila plače v skladu z ZZUOOP. Ravno tako je do nadomestila upravičen delavec, eden od staršev, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca, šole ali socialno varstvene storitve. Kot otrok se šteje otrok do vključno 5. razreda osnovne šole, otrok, ki obiskuje prilagojene in posebne programe v osnovnih šolah s prilagojenim …

S 70% davkom na nenapovedane dohodke je konec

Šest let po uveljavitvi 70% obdavčitve nenapovedanih dohodkov za 10 letno obdobje, je Ustavno sodišče ugotovilo (delno) neustavnost obojega. Natančneje, Ustavno sodišče je v Odločbi številka U-I-113/17-40 z dne 30.9.2020 odločilo, da:

se četrti odstavek 68.a člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), ki določa 70% stopnjo od nenapovedanih dohodkov, razveljavi v delu, ki presega obdavčitev nenapovedanih dohodkov po višji davčni stopnji, ki je določena v petem odstavku 68. člena ZDavP-2 (najvišja stopnja je lahko 50%); intretji odstavek 68.a člena ZDavP-2 se razveljavi, če gre za obdavčitev nenapovedanih dohodkov, ki izvirajo iz obdobij pred 1.1.2009.

Ustavno sodišče je odločbo obrazložilo na 22. straneh in nekatere dele spodaj na kratko povzemamo.

Add 1. Ker tudi po mnenju Ustavnega sodišča 70% stopnja obdavčitve nenapovedanih dohodkov vključuje kaznovalne prvine, bi bilo treba zagotoviti tudi ustavnopravna jamstva, ki pa jih ZDavP-2 ne zagotavlja. Zaradi tega je četrti odstavek 68.a člena ZDavP-2 v neskladju z 29. členom Ustave. …

Kdaj vam lahko vaše podjetniško udejstvovanje zagreni FURS?

Z razmahom uporabe svetovnega spleta se je pojavil porast ponudnikov blaga in storitev, pa najsi bo to prodaja raznoraznih produktov za gospodinjsko rabo, igrač, ličil, kozmetike, oblačil, orodja, zaščitnih sredstev, produktov za dojenčke in malčke, vse do osebnih vozil in nepremičnin. Tovrstna prodaja pogostokrat poteka v okviru zasebnih skupin znotraj socialnih omrežij ali pa na spletnih oglasnikih kjer se ponudba in povpraševanje srečata. Kupci običajno ne razmišljajo o t.i. »poprodajnih storitvah«, v času nakupa je pomembno le dejstvo, da je dobrina najhitreje v naši posesti (danes naročim, plačam preko spletne banke, jutri jo že lahko uporabljam). Podobno kot kupec razmišlja o pridobitvi dobrine v posest, dobavitelj na drugi strani (običajno) razmišlja zgolj o izvedbi čim hitrejše dobave ter prilivu sredstev na tekoči račun (ali v fizični obliki preko poštne nakaznice). Misel o dejstvu, da bi ob predpostavki pogostosti izvedenih transakcij (dobav) in izvajanju prodaje z namenom ustvarjanja dobička, morali …

Videonadzor delovnih prostorov? (ali kako se prepričati, da vaši zaposleni res upoštevajo navodila glede nošenja zaščitne opreme in/ali vzdrževanja razdalje)

Zdravstvena, epidemiološka situacija v kateri smo se znašli, zahteva tudi ustrezne prilagoditve v vsakdanjem delovnem procesu. Priporočila pristojnih organov gredo v smeri zagotavljanja ustrezne razdalje med zaposlenimi, nošenja mask, v kolikor ustrezne razdalje ni možno zagotoviti, rednega razkuževanja rok in rednega razkuževanja in prezračevanja delovnih prostorov. Od delodajalcev se pričakuje, da bodo spremljali in zagotavljali izvrševanje teh ukrepov. Toda kako daleč smejo iti delodajalci? Ali lahko vzpostavijo sistem videonadzora z namenom, da spremljajo, ali se njihovi zaposleni striktno držijo navodil glede uporabe zaščitnih sredstev na delovnem mestu oziroma zagotavljanja ustrezne razdalje, četudi samo na najbolj občutljivih mestih, kot je npr. čajna kuhinja, posebna mesta za kajenje…? Vprašanje dejansko niti ni nujno povezano s trenutnim epidemiološkim stanjem. Na določenih delovnih mestih je nošenje zaščitnih sredstev (zaščitne maske, zaščitna očala, rokavice, zaščitna oblačila) redna delovna obveznost delavcev, ki obstaja tudi izven teh, recimo jim izrednih razmer.

Do vprašanja izvajanja videonadzora z namenom …

Opravljanje dela na domu po preklicani epidemiji nalezljive bolezni SARS-CoV-2

Marsikateremu delodajalcu oziroma organizaciji je letošnja spomlad prinesla veliko sprememb pri izvajanju delovnih procesih. Zaradi razglasitve epidemija koronavirusa se je opravljanje dela, kot smo ga poznali, v hipu obrnila na glavo. Če so redke posamezne organizacije izjemoma dopuščale delo na domu (working at home) ali je bilo delo na domu v marsikateri organizaciji neizvedljivo ali pa nepotrebno, smo v času epidemije v večini spoznali, da je opravljanje dela na domu lahko zelo fleksibilna oblika dela, ki po nekaterih raziskavah ne prinaša nič manjše produktivnosti, za delodajalca pa pomeni manjše stroške. 

Pravno podlago za odrejanje dela na domu v času razglašene epidemije koronavirus je zagotovil 169. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR), ki določa, da se v primeru naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, se lahko vrsta ali kraj opravljanja dela, določenega s …

Je postavitev holdinške struktura sedaj še bolj logična izbira?

Redke so dejavnosti, ki jih koronavirus ni vsaj oplazil, če ne celo spravil v zelo slab položaj. Podjetniki, ki so morda desetletja reinvestirali dobičke in akumulirali svoje premoženje, so se naenkrat lahko znašli v situaciji, ko je varnost tega premoženja postavljena pod vprašaj. Ali je smiselno ločiti nepremičnine od ostalih dejavnosti? Je morda ena izmed dejavnosti v istem podjetju sedaj močno ogrožena in bi lahko ogrozila vse druge?

Koronavirus pa ni edini primer, kjer je vredno razmisliti o postavitvi holdinške strukture. Pogost problem pri slovenskih družbah je zagotovitev družinskega nasledstva. Ali bo ta prenos uspešen ali ne, je lahko precejšnja negotovost, prvotni lastniki pa ne želijo stalno nadzirati, kaj delajo njihovi nasledniki. Zato je lahko smiselno svoje naslednike spustiti v lastništvo zgolj dejavnosti družbe, medtem, ko nepremičnine obvladuje širša družina. Holdinške strukture omogočajo tudi lažji vstop zunanjim investitorjem ali pa poenostavijo postopek prodaje družbe.

Tretji primer iz prakse so sestrska podjetja …

Padec Ščita zasebnosti EU-ZDA – kako naprej?

S sodbo Sodišča Evropske unije (SEU) v zadevi C-311/18 (Data Protection Commissioner proti Facebook Ireland LTD., Maximiliam Schrems), je sodišče preučilo veljavnost standardnih pogodbenih klavzul ter tudi veljavnost Sklepa 2016/1250 o ustreznosti varstva, ki ga zagotavlja zasebnostni ščit EU-ZDA.

Glede veljavnosti Sklepa Evropske komisije z dne 05.02.2010 o standardnih pogodbenih klavzulah za prenos osebnih podatkov obdelovalcem s sedežem v tretjih državah v skladu z Direktivo 97/46 (2010/87/EU) je SEU ocenilo, da je sklep veljaven. Pri tem pa SEU pojasnjuje, da s standardnimi določili o varstvu podatkov zaradi njihove narave ni mogoče zagotoviti jamstev, ki bi presegala pogodbeno obveznost zagotavljanja spoštovanja ravni varstva, ki se zahteva s pravom Unije, zaradi česar se lahko izkaže, da bo moral upravljavec glede na položaj v neki tretji državi za zagotovitev te ravni varstva sprejeti dodatne ukrepe. Prenašanje osebnih podatkov v skladu z določili navedenega sklepa je potrebno prekiniti ali prepovedati v primeru kršitve takšnih …