Novice

Kdaj vam lahko vaše podjetniško udejstvovanje zagreni FURS?

Z razmahom uporabe svetovnega spleta se je pojavil porast ponudnikov blaga in storitev, pa najsi bo to prodaja raznoraznih produktov za gospodinjsko rabo, igrač, ličil, kozmetike, oblačil, orodja, zaščitnih sredstev, produktov za dojenčke in malčke, vse do osebnih vozil in nepremičnin. Tovrstna prodaja pogostokrat poteka v okviru zasebnih skupin znotraj socialnih omrežij ali pa na spletnih oglasnikih kjer se ponudba in povpraševanje srečata. Kupci običajno ne razmišljajo o t.i. »poprodajnih storitvah«, v času nakupa je pomembno le dejstvo, da je dobrina najhitreje v naši posesti (danes naročim, plačam preko spletne banke, jutri jo že lahko uporabljam). Podobno kot kupec razmišlja o pridobitvi dobrine v posest, dobavitelj na drugi strani (običajno) razmišlja zgolj o izvedbi čim hitrejše dobave ter prilivu sredstev na tekoči račun (ali v fizični obliki preko poštne nakaznice). Misel o dejstvu, da bi ob predpostavki pogostosti izvedenih transakcij (dobav) in izvajanju prodaje z namenom ustvarjanja dobička, morali …

Videonadzor delovnih prostorov? (ali kako se prepričati, da vaši zaposleni res upoštevajo navodila glede nošenja zaščitne opreme in/ali vzdrževanja razdalje)

Zdravstvena, epidemiološka situacija v kateri smo se znašli, zahteva tudi ustrezne prilagoditve v vsakdanjem delovnem procesu. Priporočila pristojnih organov gredo v smeri zagotavljanja ustrezne razdalje med zaposlenimi, nošenja mask, v kolikor ustrezne razdalje ni možno zagotoviti, rednega razkuževanja rok in rednega razkuževanja in prezračevanja delovnih prostorov. Od delodajalcev se pričakuje, da bodo spremljali in zagotavljali izvrševanje teh ukrepov. Toda kako daleč smejo iti delodajalci? Ali lahko vzpostavijo sistem videonadzora z namenom, da spremljajo, ali se njihovi zaposleni striktno držijo navodil glede uporabe zaščitnih sredstev na delovnem mestu oziroma zagotavljanja ustrezne razdalje, četudi samo na najbolj občutljivih mestih, kot je npr. čajna kuhinja, posebna mesta za kajenje…? Vprašanje dejansko niti ni nujno povezano s trenutnim epidemiološkim stanjem. Na določenih delovnih mestih je nošenje zaščitnih sredstev (zaščitne maske, zaščitna očala, rokavice, zaščitna oblačila) redna delovna obveznost delavcev, ki obstaja tudi izven teh, recimo jim izrednih razmer.

Do vprašanja izvajanja videonadzora z namenom …

Opravljanje dela na domu po preklicani epidemiji nalezljive bolezni SARS-CoV-2

Marsikateremu delodajalcu oziroma organizaciji je letošnja spomlad prinesla veliko sprememb pri izvajanju delovnih procesih. Zaradi razglasitve epidemija koronavirusa se je opravljanje dela, kot smo ga poznali, v hipu obrnila na glavo. Če so redke posamezne organizacije izjemoma dopuščale delo na domu (working at home) ali je bilo delo na domu v marsikateri organizaciji neizvedljivo ali pa nepotrebno, smo v času epidemije v večini spoznali, da je opravljanje dela na domu lahko zelo fleksibilna oblika dela, ki po nekaterih raziskavah ne prinaša nič manjše produktivnosti, za delodajalca pa pomeni manjše stroške. 

Pravno podlago za odrejanje dela na domu v času razglašene epidemije koronavirus je zagotovil 169. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR), ki določa, da se v primeru naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, se lahko vrsta ali kraj opravljanja dela, določenega s …

Je postavitev holdinške struktura sedaj še bolj logična izbira?

Redke so dejavnosti, ki jih koronavirus ni vsaj oplazil, če ne celo spravil v zelo slab položaj. Podjetniki, ki so morda desetletja reinvestirali dobičke in akumulirali svoje premoženje, so se naenkrat lahko znašli v situaciji, ko je varnost tega premoženja postavljena pod vprašaj. Ali je smiselno ločiti nepremičnine od ostalih dejavnosti? Je morda ena izmed dejavnosti v istem podjetju sedaj močno ogrožena in bi lahko ogrozila vse druge?

Koronavirus pa ni edini primer, kjer je vredno razmisliti o postavitvi holdinške strukture. Pogost problem pri slovenskih družbah je zagotovitev družinskega nasledstva. Ali bo ta prenos uspešen ali ne, je lahko precejšnja negotovost, prvotni lastniki pa ne želijo stalno nadzirati, kaj delajo njihovi nasledniki. Zato je lahko smiselno svoje naslednike spustiti v lastništvo zgolj dejavnosti družbe, medtem, ko nepremičnine obvladuje širša družina. Holdinške strukture omogočajo tudi lažji vstop zunanjim investitorjem ali pa poenostavijo postopek prodaje družbe.

Tretji primer iz prakse so sestrska podjetja …

Padec Ščita zasebnosti EU-ZDA – kako naprej?

S sodbo Sodišča Evropske unije (SEU) v zadevi C-311/18 (Data Protection Commissioner proti Facebook Ireland LTD., Maximiliam Schrems), je sodišče preučilo veljavnost standardnih pogodbenih klavzul ter tudi veljavnost Sklepa 2016/1250 o ustreznosti varstva, ki ga zagotavlja zasebnostni ščit EU-ZDA.

Glede veljavnosti Sklepa Evropske komisije z dne 05.02.2010 o standardnih pogodbenih klavzulah za prenos osebnih podatkov obdelovalcem s sedežem v tretjih državah v skladu z Direktivo 97/46 (2010/87/EU) je SEU ocenilo, da je sklep veljaven. Pri tem pa SEU pojasnjuje, da s standardnimi določili o varstvu podatkov zaradi njihove narave ni mogoče zagotoviti jamstev, ki bi presegala pogodbeno obveznost zagotavljanja spoštovanja ravni varstva, ki se zahteva s pravom Unije, zaradi česar se lahko izkaže, da bo moral upravljavec glede na položaj v neki tretji državi za zagotovitev te ravni varstva sprejeti dodatne ukrepe. Prenašanje osebnih podatkov v skladu z določili navedenega sklepa je potrebno prekiniti ali prepovedati v primeru kršitve takšnih …

Zakaj obdavčitvi vezani na trgovanje s kripto valutami ne moremo priti do dna?

Zato, ker so predpisi v tem delu še vedno dovolj nejasni, da lahko dva posameznika isti primer razumeta čisto drugače. Če je eden izmed teh posameznikov davčni inšpektor in drugi davčni zavezanec, se zadeva lahko malo zakomplicira.

Dokler kripto valute niso dosegle zanimivih vrednosti, se z obdavčitvijo dobička ni ukvarjal skoraj nihče. V letih 2017/2018, ko so bili dobički visoki (gledano do danes), pa je to vprašanje postalo zelo pereče. Finančni organ je takrat pričel tudi z objavljanjem svojih stališč in vsak, ki se je s tem ukvarjal, je sam sebe nekam razvrstil – ali med tiste, ki na dobiček od trgovanja ne bodo obdavčeni ali pa med tiste, ki bodo na dobiček od trgovanja obdavčeni. Ni pa nujno, da bo finančni organ, če bo čez nekaj let proučeval te primere, presodil enako. Poenostavljeno povedano: obdavčeni niso tisti, ki niso aktivni pri trgovanju in so se za nakup kripto valute …

Razmišljate o nakupu zlata, srebra? Ali pa ste med tistimi, ki v danem momentu že razmišljate o prodaji?

Med tem ko nekateri analitiki ocenjujejo, da bo cena zlata, srebra in ostalih kovin še naprej rasla, marsikdo že razmišlja tudi o umiku svojih sredstev iz teh naložb. V tem prispevku pa ne bo govora o napovedih o prihodnjih gibanjih cen na trgu plemenitih kovin, temveč predvsem o davčnem vidiku, ki ga morajo fizične osebe pri vlaganju na tem trgu vzeti v obzir.

Investiranje v redke kovine je namreč nadvse privlačno, tudi zato, ker ob njegovi prodaji vaš dosežen donos ni obdavčen, za razliko od naprimer kapitalskih dobičkov pri prodaji delnic ali deležev v družbah. Zakon o dohodnini (ZDoh-2) določa, da se od dobička iz kapitala od odsvojitve premičnin (velja za vse premičnine razen za delnice, deleže in investicijske kupone), dohodnine ne plača, kar dejansko pomeni, da vam ob prodaji investicije v redke kovine (velja za vse kovine), pripada celoten ustvarjeni donos, brez stroškov dohodnine. Paziti je samo potrebno, da …

Ponudniki nočitev, pozor!

Letošnje poletne počitnice nam bodo ostale v spominu tudi po turističnih bonih in posledično po spoznavanju lepot naše Slovenije.

Ampak v tem članku se ne bomo posvetili uporabnikom bonov, temveč ponudnikom namestitev. To ste tisti, ki ste vpisani v Poslovni register Slovenije (PRS), imate registrirano pravo dejavnost (kot določa ZIUOOPE) in je objekt, v katerem ponujate nastanitev, vpisan v register nastanitvenih obratov (RNO). Glede tega od kdaj naprej morate biti vpisani v PRS in RNO je bilo veliko polemik, ampak od 11.7.2020 jih lahko sprejmete vsi, ki to želite in izpolnjujete predpisane pogoje.

Na kaj pa morate kot ponudnik storitve paziti?

Kar se tiče uporabe receptorskega portala in obrazcev, ki jih je treba izpolnjevati, že verjetno vse veste, če pa ne, pa bi vas napotili na spletno stran FURSa, ki v tem delu ponuja kar precej informacij. Enako tudi glede določanja cen za nočitve z zajtrkom (inšpekcijski nadzor izvaja Tržni inšpektorat RS). …

Dopust, karantena, odpoved?

Smo na vrhuncu letnih dopustov v verjetno najbolj negotovih časih. Delavci potrebujejo počitek, delodajalec potrebuje zdrave, spočite delavce. Pa vendar se lahko dvotedenska načrtovana odsotnost pričakovano ali nepričakovano podaljša še za dva tedna. Delavci potujejo, dopustujejo, se vračajo k svojim družinam v tujino. Vlada dnevno spreminja sezname varnih in manj varnih držav.

Zadnje čase se pojavlja veliko ugibanj o tem, kakšna pravna sredstva ima na voljo delodajalec, če je njegovemu zaposlenemu po prihodu iz dopusta odrejena karantena.

Najprej velja povedati, kar poudarja tudi Inšpektorat RS za delo, da delodajalec nima pravnih sredstev, da bi preprečil letni dopust delavca na lokaciji, ki si jo je izbral delavec, in da, tako tudi Inšpektorat RS za delo, obvestilo oz. opozorilo delavcem s strani delodajalca glede zapuščanja države nima neposrednega delovnopravnega učinka. Slednje preprosto pomeni, da četudi delodajalec takšno opozorilo izda, oziroma od delavca zahteva podpis izjave, da prepoved zapuščanja države ali odhoda v določene …

Ukrepi na podlagi PKP4

Državni zbor je 9. julija 2020 potrdil Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (t.i. PKP4).

Ukrepi se nanašajo zlasti na podaljšanje ukrepa čakanja na delo, plačilo nadomestila za odrejeno karanteno, na uvedbo mobilne aplikacije za obveščanje o stikih z okuženimi, poleg tega pa zakon vključuje tudi nekaj dopolnitev, ki se nanašajo na zagotavljanje učinkovitejšega nadzora nad izvrševanjem ukrepa skrajšanega delovnega časa.

Podaljšanje ukrepa čakanja na delo:

S PKP4 se podaljšuje ukrep povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo do 31. julija, z možnostjo podaljšanja do 30. septembra 2020. Delodajalcem, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih določa zakon – so enaki, kot so za koriščenje predmetnega ukrepa veljali že pred mesecem julijem (upad prihodkov v letu 2020 za več kot 10 % glede na leto 2019, izključenost delodajalcev, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost in imajo več kot 10 zaposlenih,..), bo Zavod RS za zaposlovanje tako tudi v mesecu …