Predlagana davčna obravnava za deleže ali delnice zaposlenih v start-upih

Predlagana davčna obravnava za deleže ali delnice zaposlenih v start-upih

V zadnjih letih smo priča hitremu razvoju inovativnih zagonskih podjetij, ki pomembno vplivajo na razvoj gospodarstva v Sloveniji. Pomemben del njihove uspešnosti pa izhaja tudi iz načina, kako motivirajo in zadržujejo ključne zaposlene. Ena izmed učinkovitejših metod je vključevanje zaposlenih v lastništvo podjetja prek delnic ali deležev. Nedavni predlog zakona, ki se nanaša na obdavčitev teh prejemkov, prinaša več sprememb, ki bi lahko pomembno vplivale na poslovanje teh podjetij in njihove zaposlene.

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini, ki je bil v začetku septembra 2024 potrjen s strani Vlade RS in poslan v Državni zbor, med drugimi spremembami uvaja tudi posebno obravnavo dohodkov, ki jih bodo prejeli zaposlenih v inovativnih zagonskih podjetjih (t.i. start-upih).  

Glavni cilj predloga je zagotovo zelo smiseln, in sicer gre za odlog (zamik) izračuna davčne obveznosti. Hkrati pa zakon uvaja še možnost znižanja davčne obveznosti v primeru tovrstnega dohodka prek:

  • upoštevanja negativnih razlik iz druge alineje tretjega odstavka tega člena pri ugotavljanju davčne osnove od tovrstnega dohodka in
  • uvedbe možnosti povprečenja tovrstnega dohodka skladno s 120. členom zakona.  


Z odložitvijo izračuna davčnih obveznosti se poleg obračuna in plačila dohodnine, odloži tudi plačilo prispevkov za socialno varnost.

Komu je ugodnost namenjena?

V predlogu zakona je izrecno zapisano, da je ugodnost namenjena relativno ozki skupini posameznikov – v register inovativnih zagonskih podjetij, vzpostavljen in voden na podlagi Zakona o spodbujanju investicij (Uradni list RS, št. 13/18, 204/21, 29/22, 65/23 in 31/24; v nadaljevanju: ZSInv) je na današnji dan (september 2024) vpisanih 140 podjetij.

Predlog dodatno omejuje pravico do pridobitve delnic ali opcij na posameznike, ki izpolnjujejo spodnje pogoje:

  1. delovno razmerje med delavcem in delodajalcem je do časa podelitve delnic ali deležev oziroma podelitve opcijske pravice do nakupa oziroma pridobitve delnic ali deležev trajalo več kot eno leto. Delovno razmerje je delovno razmerje kot je opredeljeno po zakonu, ki ureja delovna razmerja;
  2. delavec je v delovnem razmerju z delodajalcem v času prejema dohodka v obliki delnic ali deležev oziroma v času pridobitve opcijske pravice do nakupa oziroma pridobitve delnic ali deležev.


Predlog ugodnosti ne ponuja t.i. večinskemu družbeniku ali delničarju (zaposleni, ki je že družbenik, ki ima ali je imel kadar koli v obdobju, v katerem je gospodarska družba vpisana v register inovativnih zagonskih podjetij, posredno ali neposredno deleže, delnice ali druge pravice v gospodarski družbi, na podlagi katerih ima najmanj 10 % delež glasovalnih pravic ali najmanj 10 % delež v kapitalu gospodarske družbe ali nadrejeni družbi).

Ker zakon ne pojasni kaj je razlog za drugačno davčno obravnavo teh posameznikov, te rešitve ni mogoče komentirati. Vsekakor ne vidimo nobenih razlogov za različno davčno obravnavo, če gre za posameznika, ki se sicer kot zaposleni – pod enakimi pogoji kot njegovi kolegi – vključuje v sistem nagrajevanja.

Kdaj bo treba davek izračunati?

Predlog zakona obveznost izračuna davčne obveznosti tako pridobljenih deležev ali opcijskih upravičenj, odloži do enega izmed naslednjih dogodkov:

1.    odsvojitev pridobljenih delnic oziroma deležev, pri čemer:

  • se skladno s sedmim odstavkom tega člena za odsvojitev šteje odsvojitev, kot je opredeljena v 94. členu zakona, vključno z odsvojitvijo v okviru pridobivanja lastnih delnic ali deležev družbe,
  • mora skladno s šestim odstavkom tega člena delavec v primeru odsvojitve pridobljenih delnic oziroma deležev obvestiti delodajalca na način, določen z zakonom, ki ureja davčni postopek.


2.    prenehanje delovnega razmerja (vključno kadar to preneha zaradi upokojitve ali smrti delavca), razen če delavec ob prenehanju delovnega razmerja pridobljene delnice oziroma deleže ne odsvoji družbi (kar je zajeto že s 1. točko tega odstavka člena),

3.    prenehanje delodajalca (kar vključuje vse primere prenehanja gospodarske družbe, kot je likvidacija, prenehanje po skrajšanem postopku in stečaj) ali preoblikovanje delodajalca (kar npr. vključuje preoblikovanje gospodarske družbe v obliko, ki ni gospodarska družba (npr. v zadrugo), in tudi oblikovno-formalno statusno preoblikovanje (sprememba pravnoorganizacijske oblike), ne glede na to, ali se po 94. členu zakona v tem primeru šteje, da je zavezanec odsvojil oz. zamenjal pridobljeno delnico oziroma delež), ali ko se delodajalec preneha šteti za plačnika davka v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek (t.j. ker preneha izpolnjevati pogoje iz prvega odstavka 58. člena Zakona o davčnem postopku, zlasti pogoje povezane z njegovo »prisotnostjo« v Sloveniji). Skupno tem situacijam je, da v teh primerih pridobljena delnica ali delež prenehata, bodisi v celoti, bodisi sta zamenjana za delnico ali delež v drugi družbi (s čimer se spremenijo njune osnovne značilnosti).

4.    je od pridobitve delnic ali deležev preteklo deset let.

Kako izračunati davčno osnovo?

Zakon pri ugotavljanju davčne osnove upošteva tri vhodne podatke:

  • vrednost delnice ali deleža (bonitete) v času prejema delnice ali deleža, ki se zmanjša,
  • za morebitna plačila delavca za pridobitev delnice ali deleža ter,
  • za negativno razliko med vrednostjo delnice ali deleža v času nastanka obveznosti izračuna davčne obveznosti in vrednostjo delnice oziroma deleža v času prejema tega dohodka.


Predlagatelj je v besedilo obrazložitve zakona vključil tudi tri primere:

Primer 1:

Delavec je v letu 1 brezplačno prejel delež v inovativnem zagonskem podjetju, katerega vrednost v času prejema v letu 1 je 5.000 EUR. Delavec prejeti delež proda v letu 5 za 20.000 EUR.

Davčna osnova: 5.000 EUR.

Primer 2:

Delavec je v letu 1 prejel delež v inovativnem zagonskem podjetju, katerega vrednost v času prejema v letu 1 je 5.000 EUR. Delavec je za pridobitev deleža plačal 1.500 EUR. Delavec prejeti delež proda v letu 5 za 2.000 EUR.

Davčna osnova: 5.000 EUR – 1.500 EUR – (5.000 EUR – 2.000 EUR) = 5.000 EUR – 1.500 EUR – 3.000 EUR = 500 EUR.

Primer 3:

Delavec je v letu 1 prejel delež v inovativnem zagonskem podjetju, katerega vrednost v času prejema v letu 1 je 5.000 EUR. Delavec je za pridobitev deleža plačal 1.500 EUR. Delavec prejeti delež proda v letu 5 za 1.000 EUR.

Davčna osnova: 5.000 EUR – 1.500 EUR – (5.000 EUR – 1.000 EUR) = 5.000 EUR – 1.500 EUR – 4.000 EUR = 0 EUR.

Predlog v nadaljevanju podrobneje definira tudi:

  • Način določanja vrednosti delnice ali deleža v času, ko ju delavec prejme, in sicer se vrednost delnice ali deleža iz tretjega odstavka tega člena se določa po pravilih določanja vrednosti bonitete iz prvega odstavka 43. člena ZDoh-2.
  • Vrednost delnice ali deleža v času nastanka obveznosti izračuna davčne obveznosti iz druge alineje tretjega odstavka predlaganega 45.b člena in sicer je ta vrednost:
    • v primeru odsvojitve delnice ali deleža v okviru pridobivanja lastnih delnic ali deležev družbe, razen v primeru, ko družba pridobiva lastne delnice na organiziranem trgu, enaka dogovorjeni odkupni vrednosti delnice ali deleža;
    • v primeru drugih odsvojitev delnic ali deležev iz 1. točke drugega odstavka tega člena ter prenehanja ali preoblikovanja delodajalca iz 3. točke drugega odstavka tega člena enaka vrednosti, ki se določi v skladu s prvim odstavkom 99. člena ZDoh-2;
    • v drugih primerih nastanka obveznosti izračuna davčne obveznosti iz drugega odstavka tega člena enaka primerljivi tržni ceni delnice ali deleža v tem času.


Komentarji glede predloga

Splošni komentar in pohvala:

  1. Predlog je vsekakor zelo zanimiv saj zagotovi podlago, da se davčna obveznost v določenih primerih odloži do trenutka, ko družba ali posameznik razpolagata z likvidnimi sredstvi, ki omogočajo plačilo dajatev.
  2. Zelo pomembno je, da rešitev upošteva tudi morebitne kasnejše izgube ob odsvojitvi, pri izračunu davčne osnove za namene vrednotenja bonitete!


Seveda pa se je treba zavedati tudi šibkih točk takšne ureditve:

  1. Zakaj predlagatelj v zakonu ni zbral »poguma« pa bi se takšna ureditev uvedla za vse mikro, male in srednje družbe v Sloveniji, za družinska podjetja, ki bi želela med družbenike vključiti tudi svoje zaposlene? Trenutna baza upravičencev (140 družb z morda skupaj 1000 zaposlenimi, od katerih bi deleže ali opcije dobilo morda 100 zaposlenih oseb) se zdi zanemarljiva.
  2. Nesmiselna je zagotovo tudi omejitev te ugodnosti za družbenike družbe, z več kot 10% deležem v družbi – če upoštevamo, da ne gre za ugodnejšo davčno obravnavo (npr. znižanje davčne osnove), ampak samo za odlog plačila davčnih obveznosti na kasnejši trenutek – menim, da ni nobenega upravičenega razloga za različno davčno obravnavo posameznikov v enakih pravnih položajih (boniteta iz delovnega razmerja je bistveno bolj obdavčena kot drugi dohodki tega posameznika). Seveda bi razumeli omejitev, če bi si deleže razdelili samo obstoječi družbenik z več kot 10% deležem.
  3. Zelo velika ovira pri izvajanju nagrajevanja zaposlenih v zagonskih podjetjih (načeloma vseh malih in srednjih družbah) je zagotovo določitev tržne vrednosti delnice ali deleža v določenem trenutku. Tega bi se morali zavedati tudi predlagatelji zakona. Ne eni strani ima družbe velike finančne vlagatelje, ki s svojimi vložki pridobijo tudi pomembne vzvode kontrole pri upravljanju in nadzoru družbe, na drugi strani pa zaposleni z 1% deležem nima te zaščite. Iz tega vidika bi bilo smiselno razmisliti o načinu vrednotenja te ugodnosti, ki bi zavezancem zagotavljal določen nivo varnosti. Vrednotenje družbe se namreč lahko zelo hitro zelo bistveno spremeni, pri čemer je treba vedno upoštevati, da večina inovativnih zagonskih podjetij žal propade.
  4. Ni jasnega razloga zakaj bi se izračun davčne obveznosti odložil le do prenehanja delovnega razmerja (s tem trenutkom namreč še ne pride do dogodka, ko bi posameznik tudi prejel likvidna sredstva, da bi lahko poplačal davčni dolg, tudi trenutek odpovedi pogodbe o zaposlitvi morda ni najbolj primeren – saj je lahko povezan z večjo reorganizacijo zagonskega podjetja (recimo zaradi začasne krize…). Kar pa je seveda povezano še z vprašanjem likvidnosti – tudi za samo podjetje, kot plačnika davka za delodajalca, ki mora pokriti prispevke delodajalca).
  5. Ravno tako ni pojasnjeno, zakaj je ugodnost odloga podana največ za obdobje 10 let – tudi to omejitev bi bilo po moji oceni smiselno brisati iz predloga zakona.
  6. V predlogu tudi ne najdemo odgovora na vprašanje ali je ugodnost ponujena samo lokalnim družbam oziroma ali bi jo lahko koristila tudi tuja zagonska podjetja, ki imajo v Sloveniji svoje odvisne družbe z različnimi ekipami. In seveda kaj se zgodi z davčnimi rezidenti Slovenije, ki so zaposleni v tujih zagonskih podjetjih iz drugih držav članic EU.


SKLEPNO

Predlog je zagotovo zanimiv, saj dokazuje, da je predlagatelje prepoznal dva pomembna faktorja:

  • Za gospodarske družbe je pomembno, da lahko svoje zaposlene nagrajujejo tudi z deleži v družbi in jih na ta način dodatno motivirajo in predvsem zadržijo (pri čemer to ni povezano s takojšnjim plačilom dajatev),
  • Davke in prispevke je lažje plačati v trenutku, ko je posameznik svoj delež lahko proda in pridobil likvidna sredstva za namene poplačila davkov.


Menimo pa, da bi bilo treba:

  • Ciljno skupino upravičencev razširiti – morda na vsa mikro, mala in srednja podjetja.
  • Upravičenci naj bodo vse osebe v delovnem razmerju – ne vidimo razloga, da bi se določeni zaposlenih izključevali iz te ugodnosti – recimo novo zaposleni (vrednost deleža lahko v enem letu po zaposlitvi ključnega zaposlenega že bistveno zraste, kar pa seveda ni davčno ugodno za posameznika in družbo) in družbenike z več kot 10% deležem v družbi (davčna zakonodaja seveda pozna tudi ustrezne varovalke, ki preprečujejo zlorabe, če bi do njih prišlo).
  • Predlagati poenostavljen način vrednotenja deleža v družbi – ker je pridobitev cenitve deleža na določen trenutek lahko zelo zamudno in drago opravilo, ki bi marsikatero družbo odvrnilo od tega načina nagrajevanja.
  • Razmisliti o tem, da ni smiselno, da se v zakonu določa najdaljše obdobje odloga (10 let) in da se obdobje odloga zaključi s prekinitvijo delovnega razmerja.