Obstoj stalne poslovne enote nerezidenta – časovni kriterij po ZDDPO-2 in mednarodnih sporazumih

Ali imate tujega poslovnega partnerja, ki za vas izvaja storitve na gradbišču, ki lahko trajajo več kot 6 mesecev?
Ali ste morda računovodja v družbi, ki ima odprta gradbišča na katerih delajo tuji izvajalci del?

Dajte jih opozoriti na spremembo časovnega kriterija obstoja stalne poslovne enote nerezidenta, da se bodo na novo ureditev lahko primerno odzvali.

Kaj je bila sprememba?
Državni zbor je v začetku letošnjega leta sprejel novelo zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2T) s katero se spreminja časovni kriterij v zvezi z vprašanjem obstoja stalne poslovne enote nerezidenta v primerih obstoja gradbišča, projekta gradnje, montaže ali postavitve ali nadzora v zvezi z njimi na ozemlju RS. Skladno s spremembo drugega odstavka 6. člena ZDDPO-2 kot stalna poslovna enota nerezidenta tako šteje tudi gradbišče, projekt gradnje, montaže ali postavitve ali nadzor v zvezi z njimi, če dejavnost oziroma posli trajajo dlje kot šest mesecev. Pred tem je bilo v zakonodaji navedeno obdobje trajanja gradbišča 12 mesecev. Navedena sprememba se sicer uporablja za davčna obdobja, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2024.

Kako opredeliti kdaj gre za gradbišče ali montažo?
Iz Vzorčne konvencije OECD izhaja, da pojem gradbišče ne vključuje samo gradnje stavb, ampak tudi izgradnjo cest, mostov in kanalov in prenov (ki pomenijo več kot le vzdrževanje oz. dekoracijo) zgradb, cest, kanalov, vodovodnega in drugih omrežij.
Med montaže pa poleg montaž v zvezi z izgradnjo stavb, spada tudi montaža nove opreme, npr. kompleksnega stroja v že obstoječi stavbi ali prostoru.

Z uveljavitvijo teh sprememb se torej skrajšuje obdobje iz prej določenih 12 mesecev na 6 mesecev, hkrati s tem pa je prišlo do različne ureditve med notranjo zakonodajo države članice ter določili mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja. Slednje namreč še vedno določajo rok 12 mesecev.
Kaj to pomeni za tuje rezidente držav, ki so podpisnice mednarodnih sporazumov?
Za tuje rezidente držav, ki so podpisnice mednarodnih sporazumov s Slovenijo, zgoraj predstavljena zakonodajna ureditev ne bi smela predstavljati večjih sprememb, saj se skladno z določili mednarodnih pogodb za njih še vedno upošteva obdobje 12 mesecev, seveda pa bo moral zavezanec to pravico aktivno uveljavljati.

Na kakšen način bo nerezident lahko uveljavljal ugodnosti na podlagi mednarodnih pogodb trenutno ostaja še nedorečeno, vsekakor pa lahko trdimo, da se zavezanec dodatni administraciji ne bo mogel izogniti.