Zakaj obdavčitvi vezani na trgovanje s kripto valutami ne moremo priti do dna?

Zakaj obdavčitvi vezani na trgovanje s kripto valutami ne moremo priti do dna?

Zato, ker so predpisi v tem delu še vedno dovolj nejasni, da lahko dva posameznika isti primer razumeta čisto drugače. Če je eden izmed teh posameznikov davčni inšpektor in drugi davčni zavezanec, se zadeva lahko malo zakomplicira.

Dokler kripto valute niso dosegle zanimivih vrednosti, se z obdavčitvijo dobička ni ukvarjal skoraj nihče. V letih 2017/2018, ko so bili dobički visoki (gledano do danes), pa je to vprašanje postalo zelo pereče. Finančni organ je takrat pričel tudi z objavljanjem svojih stališč in vsak, ki se je s tem ukvarjal, je sam sebe nekam razvrstil – ali med tiste, ki na dobiček od trgovanja ne bodo obdavčeni ali pa med tiste, ki bodo na dobiček od trgovanja obdavčeni. Ni pa nujno, da bo finančni organ, če bo čez nekaj let proučeval te primere, presodil enako. Poenostavljeno povedano: obdavčeni niso tisti, ki niso aktivni pri trgovanju in so se za nakup kripto valute odločili zgolj iz naložbenega vzgiba. Na drugi strani pa so tisti, ki aktivno trgujejo in to trgovanje (in vse povezano s tem) že spominja na dejavnost (s.p.), čemur sledi tudi obdavčitev.  

Gremo od začetka.

Če imamo posameznika, ki trguje s kriptovalutami, se obdavčitev presoja po Zakonu o dohodnini. Z dohodnino so obdavčeni vsi dohodki, ki niso po zakonu izrecno izvzeti iz obdavčitve. Kripto valute v tem zakonu niso posebej opredeljene, se pa po vsebini prištevajo med premičnine, ki niso obdavčene. No, vsaj običajno ne. Če gre za trgovanje s premičninami (kripto valutami) v okviru dejavnosti (s.p.) ali trgovanje samo spominja na dejavnost (tudi če dejavnosti nimate registrirane), se obdavči kot dejavnost (s.p.). Dobiček od dejavnosti je načeloma obdavčen po progresivni dohodninski lestvici (dobiček nad 72.000 EUR po 50% stopnji), razen, če imate registriran s.p. in davčno osnovo ugotavljate na podlagi normiranih odhodkov (če ste t. im. pavšalist). Davčna stopnja v primeru pavšalistov je precej nižja, in sicer je efektivna stopnja v primeru 100.000 EUR dobička 4% (pri tem je treba izpolnjevati posebne pogoje) oz. okoli 8% stopnja vseh dajatev, če prištejemo še prispevke za socialno varnost. Ampak obdavčitev po principu pavšalista ne pride v poštev, če finančni organ presodi, da je vaše trgovanje s kripto valuto dejavnost (lahko gleda 5 let za nazaj), vi pa le-te nimate registrirane (statusa pavšalista za nazaj ne morete registrirati). V tem primeru pride do obdavčitve po progresivni dohodninski lestvici. V obeh primerih pa nastane tudi obveznost za plačilo prispevkov za socialno varnost, katerih višina se razlikuje glede na status vključitve v socialno zavarovanje.

Kdaj lahko gre za dejavnost?

Finančni organ je v pojasnilu objavljanem junija 2018  izpostavil sledeče kriterije za opravljanje dejavnosti pri trgovanju s kripto valutami, in sicer:

  • večje število realiziranih naročil v obdobju enega leta (naročilo se šteje za realizirano tudi če je izvedeno le delno),
  • trgovanje z namenom doseganja dobička na podlagi izkoriščanja kratkoročnih nihanj cen kripto valut na trgu (ne z namenom dolgoročne investicije), kar se kaže v znatnem številu trgovalnih dni (dnevi, ko so izvedena naročila) v obdobju enega leta,
  • večja vrednost realiziranih naročil v obdobju enega leta,
  • večja povprečna vrednost portfelja kripto valut v letu, ki se izračuna: (vrednost portfelja kripto valut v začetku leta + vrednost portfelja kripto valut ob koncu leta)/2,
  • vlaganja ali uporaba namenske opreme in drugih sredstev za opravljanje dejavnosti, informacij, znanj ter tehnologij,
  • obstoj organizacijske strukture in delitve dela med več oseb, z namenom doseganja skupnega cilja.

Pri tem je treba omeniti še to, da če izpolnjujete enega ali več kriterijev, to še ne pomeni, da gre za opravljanje dejavnosti, saj se ti kriteriji skupaj gledajo kot celota. Finančni organ je v tem pojasnilu predstavil še nekaj konkretnih primerov in jih presojal kdaj gre za dejavnost in kdaj ne, vendar pa se je v praksi izkazalo, da je realne primere zelo težko razvrstiti v katerega izmed teh primerov. Težava, ki se v praksi kaže je tudi ta, da posamezniki, ki trgujejo s kripto valutami, običajno trgujejo še z drugimi vrstami premičnin (npr. zlato,…) in to tudi poveča tveganje, da pri tovrstnem trgovanju gre za dejavnost.

Če držite kripto valute in čakate na primeren trenutek za prodajo, se je že pred prodajo smiselno pozanimati o davčni obravnavi potencialnega dobička. Te informacije so dobrodošle ne glede na to, kakšen portfelj imete ali kako aktivni ste na tem področju, saj pričakovanje obdavčitve s 50% dohodnino ni zanemarljivega pomena.

Zgoraj smo govorili le o trgovanju s kripto valutami, je pa prav tako pomembna davčna obravnava t.im. rudarjenja kripto valut, plačevanja s kripto valutami (npr. nakup blaga ali storitev), prejemanje plačil za opravljeno storitev ali prodano blago v kripto valuti,… …in če se najdete v kateri izmed teh situacij, vam priporočamo, da dejansko stanje skrbno proučite in uredite tudi iz davčnega vidika.