NADALJEVANJE SAGE – dohodki iz spletnih platform

Pretekli mesec je FURS napovedal »pregon« ustvarjalcev na spletnih platformah (med njimi so izpostavili Only Fans). Ker poziv FURS ni zalegel in so menda samoprijavo naredili samo trije, je FURS začel s prekrškovnimi postopki.

Nekateri ustvarjalci so tako že prejeli obvestila »o storilcu prekrška in poziv za izjavo« s katerim posameznike obveščajo o pričetku postopka o prekršku (glede na določbe 50. člena Zakona o prekrških; ZP-1).

Ustvarjalcem namreč na podlagi določbe 6. alineje prvega odstavka 3. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1) očitajo, da so v določenih, specifičnih obdobjih opravljali dejavnost (ali delo), pri čemer pa le-ti (po informacijah s katerimi razpolaga organ) niso imeli priglašenega dela (kakor to določa ZPDZC-1 ali kakšen drug zakon). Povedano drugače – FURS je očitno po uradni dolžnosti s strani upravljavca platforme pridobil podatke o nakazilih fizičnim osebam – davčnim rezidentom RS v določenem obdobju, ob tem preveril ali je imela dotična oseba za opravljanje »tovrstnega dela« prijavljeno dejavnost (ali kakšno drugo obliko dela) in v kolikor le-ta ustrezne podlage za doseganje dohodkov iz predmetne platforme ni imela, zaključil, da je ta oseba izvajala delo na črno. Posledično je FURS pričel s postopki na podlagi ZP-1 zaradi kršitev zakonodaje s področja dela na črno.

Po našem mnenju gre v danem primeru za nenavadno strog ukrep, še posebej glede na to, da je bilo časa za pripravo samoprijave manj kot mesec dni (ob upoštevanju dejstva, da so bili vmes božično novoletni prazniki).

Glede na to, da so Slovenke in Slovenci po nekaterih informacijah preko ene izmed spletnih platform v zadnjih petih letih skupno dosegli cca. 10 mio EUR (nekateri viri pričajo o tem, da bi lahko ta znesek dosegel tudi 50 mio EUR), je povsem na mestu vprašanje, kakšen bi bil preko obdavčitve davčni prispevek posamenikov, ki so na tej platformi dosegali dohodke, v slovenski proračun?

Po naši oceni je predvsem sporno dejstvo, da FURS brez kakršnegkoli prehodnega obdobja ali olajševalnih okoliščin neposredno »udari« po ustvarjalcih, ki so ne glede na to, kakšno delo ali vsebino so opravili oziroma pripravili, morali za to vložiti svoj trud (ustvarjalci so pripravili vsebino za spletno platformo). Prav tako je treba upoštevati, da gre v teh primerih za ustvarjalce vsebin, ki so pretežno mlajše osebe, ki se z davki in vsemi drugimi pravnimi normami še nikoli (konkretno) niso srečali. Za marsikaterega od njih je bil dosežen dohodek preko platforme tudi edini prejeti dohodek v dotičnem letu.

Pričet postopek po ZP-1 (predvsem pa posledice, ki lahko iz tega naslova izhajajo) pa za ustvarjalce vsebin (četudi so »grešili«) lahko predstavlja preveliko breme. V primeru, da je ustvarjalec vsebine dosegel več kot 5.000 EUR dohodka (pri tem pa ni imel registrirane dejavnosti) le-to pomeni, da gre po ZPDZC-1 za pridobitev večje protipravno premoženske koristi, kar posledično lahko pomeni izrek višje globe. Ne glede na višino pridobljene premoženjske koristi pa je za kršitev 6. alineje prvega odstavka 3. člena ZPDZC-1 zagrožena »kazen« tudi odvzem celotno pridobljene premoženjske koristi (19. člen ZPDZC-1). Kar pa je v tovrstnih primerih potrebno izpostaviti pa je dejstvo, da četudi posameznik svoje dohodke davčnemu organu preko instituta samprijave svoje dohodke prijavi (za več let nazaj), se odvzemu premoženjske koristi morda ne bo mogoče izogniti.

Po našem mnenju je ukrep odvzema premoženjske koristi nesorazmeren ukrep, saj kršitelji niso imeli nagibov škodovati komurkoli, ampak so naivno in s pomanjkanjem izkušenj vstopili v neznan poslovni svet. Cilj zakonodajalca pa vsekakor ni pregon tovrstnih »kršiteljev«.  Vsled navedenega menimo, da bi bila, v primeru ugotovljene kršitve, zadostna kazen plačilo davkov in prispevkov od prejetih dohodkov v preteklih letih, kar bi povečalo sredstva v državnem proračunu.

Če povzamemo zgoraj navedeno:

• FURS se je nad osebe, ki so dosegale dohodke preko OF spravil z uporabo skrajnega ukrepa – nemudoma s pričetkom postopka po ZP-1.
• Če je oseba že prejela obvestilo o pričetku postopka po ZP-1, samoprijava dohodkov nima več učinka.
• Posledica storjenega prekrška glede na določila 6. odstavka  19. člena ZPDZC-1 je lahko tudi odvzem pridobljene premoženjske koristi.
• Poleg odvzema pridobljene premoženjske koristi, pa se lahko posamezniku naloži precej visoka globa (od 3.000 do 15.000 EUR); gl. 26. člen ZPDZC-1.
• V tem primeru je na mestu vsekakor vprašanje »sorazmernosti« predmetnih ukrepov, še posebno ob dejstvu, da v večini primerov posamezniki preko predmetne platforme letno (po naši oceni) niso dosegli več kot 10.000 EUR.

V nadaljevanju je predstavljen postopek, ki lahko v dani situaciji doleti vse osebe nad katerimi je že bil sprožen postopek po ZP-1 v povezavi z ZPDZC-1.

1. Ugotovitev prekrška

Glede na dosedaj znane okoliščine je zaključek FURS, da gre v predmetnih primerih za opravljanje dela na črno (ki je na podlagi določbe 6. alineje prvega odstavka 3. člena ZPDZC-1 prepovedano). Kot zgoraj predstavljeno – v kolikor je posameznik preko platforme OF (ali katerekoli druge) dosegel več kot 5.000 EUR dohodka, gre v tem primeru za kršitev, ki se lahko kaznuje z višjo globo (3. odstavek 26. člena ZPDZC-1).

• Odvzem (protipravno pridobljene) premoženjske koristi

Skladno z 19. členom ZPDZC-1 – premoženjska korist, pridobljena s kršitvijo 3. člena ZPDZC-1, se odvzame. Glede odvzema premoženjske koristi nadzorni organi ravnajo v skladu z zakonom, ki ureja prekrške (torej ZP-1).

Po 28. členu ZP-1 nihče ne more obdržati premoženjske koristi, pridobljene s prekrškom ali zaradi njega. Korist se odvzame z odločbo oziroma sodbo, s katero je bil storilec spoznan za odgovornega oziroma je bil postopek ustavljen, ker je v zakonu določeno, da se storilcu ne izreče sankcija za storjeni prekršek oziroma mu je bil izrečen vzgojni ukrep.

POMEMBNO!

Odvzem premoženjske koristi obsega odvzem denarja, predmetov in vsake druge premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s prekrškom ali zaradi njega.

• Globa

Poleg odvzema premoženjske koristi posamezniku grozi še globa.  Oseba, ki stori prekršek iz 6. alineje prvega odstavka 6. člena ZPDZC-1, tj. da posameznik opravlja dejavnost brez ustrezne pravne podlage in je ta storjen iz koristoljubnosti ali pa je pridobljena večja protipravna premoženjska korist, se kaznuje z globo od 3.000 do 15.000 EUR (26. člen ZPDZC-1)[1].

Poleg zgoraj navedenega je potrebno upoštevati dejstvo, da se v okviru olajševalnih okolščin ni mogoče sklicevati ne nepoznavanje zakonodaje!

• Kako teče prekrškovni postopek?

• Pridobitev obvestila o prekršku – v okviru tega obvestila je storilec pozvan, da se glede očitanega prekrška izjasni.

Po podani izjavi organ izda odločbo.  V izdani odločbi se ugotovi prekršek ter odgovornost kršitelja, izreče globa in tudi odvzame premoženjska korist.

• Pravica do zahteve za sodno varstvo (59. člen ZP-2):

Zoper odločbo o prekršku, ki jo je na prvi stopnji izdal prekrškovni organ po hitrem postopku se lahko vloži zahteva za sodno varstvo.

POMEMBNO!

Na podlagi določbe drugega odstavka 59. člena ZP-1 podana zahteva za sodno varstvo ZADRŽI izvršitev odločbe o prekršku.

V zgornjih razdelkih je v grobem opisan postopek, s katerim se bodo morali soočiti vsi ustvarjalci spletnih vsebin nad katerimi je bil sprožen prekrškovni postopek (kot to sedaj izvaja FURS).

Osebe nad katerim je bil sprožen prekrškovni postopek niso v zavidljivem položaju. Menimo, da se bo v teh primerih potrebno soočiti s sodiščem, saj drugih možnosti (kot je npr. samprijava dohodkov) ni. Vsem, ki ste prejeli takšna obvestila o pričetku prekrškovnega postopka toplo pripročamo, da se na ta obvestila odzovete, saj si le tako zagotovite možnost podaje zahteve za sodno varnost in obstaja (čeravno – po naši oceni – majhna) možnost, da vam organ premoženja pridobljenega z ustvarjanjem vsebin ne bo zasegel.

Vsi tisti, ki pa ste ustvarjali dohodke preko platoforme OF (ali drugih platform) pa nemudoma (ŠE PRED PREJEMOM OBVESTILA O PRIČETKU PREKRŠKOVNEGA POSTOPKA) začnite postopke povezane z registracijo dejavnosti in s prijavo dohodkov, saj je to edini način (glede na objavo FURS) za zagotovitev ustreznih okoliščin v primeru, da zadeva pride pred sodišče.

Predstavnike finančnega organa pa na tem mestu pozivamo, da ponovno razmislijo o uporabljenih ukrepih – torej ali izbrati ukrep o takojšnji sprožitvi prekrškovnega postopka, ali recimo pred sprožitvijo prekrškovnega postopka podajo poziva o prijavi dohodkov. Le tako bo po našem mnenju mogoče upoštevati splošno – ustavno načelo sorazmernosti.

Irena Pistotnik in Klemen Šivic

[1] Za kršitev prepovedi dela na črno iz šeste alineje prvega odstavka 3. člena ZPDZC-1 je v 6. odstavku 21. člena ZPDZC-1 določena globa od 1.000 do 7.000 EUR. Ker pa gre za pridobitev večje protipravne premoženjske koristi, ki presega 5.000 EUR, pa je globa višja.