Videonadzor delovnih prostorov? (ali kako se prepričati, da vaši zaposleni res upoštevajo navodila glede nošenja zaščitne opreme in/ali vzdrževanja razdalje)
Zdravstvena, epidemiološka situacija v kateri smo se znašli, zahteva tudi ustrezne prilagoditve v vsakdanjem delovnem procesu. Priporočila pristojnih organov gredo v smeri zagotavljanja ustrezne razdalje med zaposlenimi, nošenja mask, v kolikor ustrezne razdalje ni možno zagotoviti, rednega razkuževanja rok in rednega razkuževanja in prezračevanja delovnih prostorov. Od delodajalcev se pričakuje, da bodo spremljali in zagotavljali izvrševanje teh ukrepov. Toda kako daleč smejo iti delodajalci? Ali lahko vzpostavijo sistem videonadzora z namenom, da spremljajo, ali se njihovi zaposleni striktno držijo navodil glede uporabe zaščitnih sredstev na delovnem mestu oziroma zagotavljanja ustrezne razdalje, četudi samo na najbolj občutljivih mestih, kot je npr. čajna kuhinja, posebna mesta za kajenje…? Vprašanje dejansko niti ni nujno povezano s trenutnim epidemiološkim stanjem. Na določenih delovnih mestih je nošenje zaščitnih sredstev (zaščitne maske, zaščitna očala, rokavice, zaščitna oblačila) redna delovna obveznost delavcev, ki obstaja tudi izven teh, recimo jim izrednih razmer.
Do vprašanja izvajanja videonadzora z namenom …
Opravljanje dela na domu po preklicani epidemiji nalezljive bolezni SARS-CoV-2
Marsikateremu delodajalcu oziroma organizaciji je letošnja spomlad prinesla veliko sprememb pri izvajanju delovnih procesih. Zaradi razglasitve epidemija koronavirusa se je opravljanje dela, kot smo ga poznali, v hipu obrnila na glavo. Če so redke posamezne organizacije izjemoma dopuščale delo na domu (working at home) ali je bilo delo na domu v marsikateri organizaciji neizvedljivo ali pa nepotrebno, smo v času epidemije v večini spoznali, da je opravljanje dela na domu lahko zelo fleksibilna oblika dela, ki po nekaterih raziskavah ne prinaša nič manjše produktivnosti, za delodajalca pa pomeni manjše stroške.
Pravno podlago za odrejanje dela na domu v času razglašene epidemije koronavirus je zagotovil 169. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR), ki določa, da se v primeru naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, se lahko vrsta ali kraj opravljanja dela, določenega s …
Je postavitev holdinške struktura sedaj še bolj logična izbira?
Redke so dejavnosti, ki jih koronavirus ni vsaj oplazil, če ne celo spravil v zelo slab položaj. Podjetniki, ki so morda desetletja reinvestirali dobičke in akumulirali svoje premoženje, so se naenkrat lahko znašli v situaciji, ko je varnost tega premoženja postavljena pod vprašaj. Ali je smiselno ločiti nepremičnine od ostalih dejavnosti? Je morda ena izmed dejavnosti v istem podjetju sedaj močno ogrožena in bi lahko ogrozila vse druge?
Koronavirus pa ni edini primer, kjer je vredno razmisliti o postavitvi holdinške strukture. Pogost problem pri slovenskih družbah je zagotovitev družinskega nasledstva. Ali bo ta prenos uspešen ali ne, je lahko precejšnja negotovost, prvotni lastniki pa ne želijo stalno nadzirati, kaj delajo njihovi nasledniki. Zato je lahko smiselno svoje naslednike spustiti v lastništvo zgolj dejavnosti družbe, medtem, ko nepremičnine obvladuje širša družina. Holdinške strukture omogočajo tudi lažji vstop zunanjim investitorjem ali pa poenostavijo postopek prodaje družbe.
Tretji primer iz prakse so sestrska podjetja …
