So pred vrati spremembe na področju obdavčitve trgovanja fizičnih oseb s kripto valutami?
Ja, smo v obdobju, ki obeta spremembe na področju obdavčitve trgovanja fizičnih oseb s kripto valutami, saj je davčni organ podal predlog predmetne obdavčitve. Govorimo le o trgovanju in ne o drugih transakcijah, kateri del so prav tako kripto valute.
Predlagane spremembe prinašajo dva načina obdavčitve trgovanja s kripto valutami. Med načinoma pa izbira posameznik sam. Davčni organ je 30.8.2021 objavil prvi Predlog spremembe obdavčitve virtualnih valut, ki pa ga je že naslednji dan 31.8.2021 z Dopolnjenim predlogom obdavčitve virtualnih valut spremenil. Trenuten predlog posameznikom omogoča možnost izbire obdavčitve, in sicer:
– glede na unovčeni znesek ali
– glede na ustvarjen dobiček.
Ob tem davčni organ predlaga tudi uvedbo mejnega zneska v koledarskem letu, ki ne bo predmet obdavčitve. Mejni znesek je 15.000 EUR. Kot je razumeti iz primera, ki ga je objavil davčni organ, bo mejni znesek zmanjševal višino prodajne cene, v kolikor se bo posameznik odločil za obdavčitev glede na unovčeni …
Je spodnja trditev pravilna?
»Podjetje sem ustanovil pred več kot 20 leti – torej ga lahko sedaj neobdavčeno prodam!«
Trditev temelji na spodnji določbi zakona o dohodnini:
»Dohodnine se ne plača od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi kapitala po 20 letih imetništva.«
Čeprav je vsebina citiranega besedila dobro znana – gre za prvi odstavek 96. člena Zakona o dohodnini – pa je treba biti pri potrditvi zgornje trditve previden. Trditev je namreč pravilna samo, če se z zneskom osnovnega kapitala družbe od ustanovitve do danes ni dogajalo nič.
Primer:
Če je torej podjetnik družbo ustanovil z recimo 5.000.000 SIT v letu 2000 (in se je v sodnem registru v letu 2007 samo prilagodila valuta – v EUR), potem je zgornja trditev pravilna.
V vseh ostalih primerih (ko se je osnovni kapital spremenil zaradi dokapitalizacije, povečanja osnovnega kapitala, odkupov lastnih deležev…) pa je treba podrobno preveriti zgodovino in ugotoviti kdaj so se te spremembe zgodile in kako vplivajo na …
Skladnost poslovanja v delovnopravnih razmerjih
Nedavno tega se je kolegica podala na samostojno poslovno pot, kar zahteva seveda veliko znanja in izkušenj ter najpomembneje poguma, da stopiš iz okvirov znanega. Po nekaj mesecih poslovanja pa mi je zaupala, da je bila najtežja novost na tej njeni samostojni poslovni poti, da je kar čez noč postala delodajalec. Biti odgovoren za zaposlene, jim izplačevati plače in zagotavljati vse pravice, ki jim pripadajo skladno z delovno zakonodajo ter nenazadnje zagotavljati skladnost tudi na drugih področjih, kot npr. varstvo in zdravje pri delu, varstvo osebnih podatkov, ipd. je vsekakor izziv za vsakega delodajalca, še zlasti ker mu na drugi strani potencialno grozijo delovnopravni inšpekcijski postopki in tudi globe, če je v prekršku.
S tega vidika je torej pomembno, da ima delodajalec pravno urejeno tudi delovnopravno področje poslovanja. Tu se seveda poraja ogromno vprašanj, kot npr. kako urediti pogodbeno razmerje z delavcem, katere so bistvene sestavine pogodbe o zaposlitvi in …
Dokapitalizacija iz sredstev družbe (vidik ZDoh-2)
V preteklosti so morale družbe zaradi zakonskih zahtev (uskladitve z večjim minimalnim zneskom) izvesti obvezno povečanje osnovnega kapitala. Nekateri družbeniki so za namene povečanja osnovnega kapitala uporabili lastna finančna ali stvarna sredstva, velika večina pa se je odločila za povečanje iz sredstev družbe. Ko je napočil čas za upokojitev in sosledno s tem odsvojitev naložbe v delež družbe (prodaja ali likvidacija) pa so se družbeniki soočili z neprijetno situacijo. Davčni organ je vse dosedaj povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe obravnaval kot pridobitev novega (ločenega) deleža katerega nabavna vrednost je za davčne namene enaka nič (primeroma Pojasnilo DURS št. 42153-70/2011 iz leta 2011).
Takšna obravnava dokapitalizacije iz sredstev družbe ima iz vidika obdavčitve ob odsvojitvi negativno implikacijo v delu, ko se ugotavlja čas posedovanja kapitala in posledično glede na določbe 132. člena ZDoh-2 določi višina stopnje za obdavčitev kapitalskega dobička. Prav tako je treba upoštevati, da so se dokapitalizacije iz …
Oblikovanje investicijske (holding) družbe z izvedbo dokapitalizacije s stvarnim vložkom
Vsak družbenik si v luči »dobrega gospodarja« prizadeva čim bolj plemenititi svoje premoženje, ki ga je ustvaril s svojim poslovanjem. Običajno se po prvih nekaj letih truda v družbi začnejo kopičiti presežni dobički, ki jih družbeniki ne porabijo v svoji zasebni sferi, ampak v obliki nerazporejenih dobičkov ostajajo znotraj družbe. Vezano na plemenitenje premoženja so družbeniki pogostokrat soočeni s poslovnimi priložnostmi, ki so lahko bodisi izjemno uspešne, bodisi izjemno tvegane. Z namenom omejevanja poslovnega tveganja in neogrožanja uspešnosti osnovne dejavnosti, misel pogosto zaide v ustanovitev nove, ločene družbe, ki bi bila ustanovljena zgolj z namenom investiranja.
Težava s katero se v prvi vrsti družbeniki soočajo je zagotavljanje ustreznih finančnih virov za namene financiranja novih naložb. Slednje se lahko izvede bodisi preko danih posojil s strani obstoječe družbe (s čimer se obstoječa družba izpostavi tveganju neplačila) bodisi s strani družbenika, pri čemer pa je prosta denarna sredstva pri družbeniku zagotoviti preko …
Spremembe na področju najema poslovnih prostorov
Zadnja novela Stanovanjskega zakona (SZ-1E) je na področju najema poslovnih stavb in poslovnih prostorov prinesla ukinitev specialne zakonodaje iz leta 1974 oziroma konkretneje Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP). Vsekakor je ta sprememba zlasti zaradi togosti in nefleksibilnosti ter zastarelosti omenjenega zakona dobrodošla, pri čemer pa se ne moremo znebiti občutka, da je bila odločitev s strani zakonodajalca sprejeta nepremišljeno in ‘ad hoc’.
Novela SZ-1E se sicer v glavnini nanaša na ureditev nekaterih področij stanovanjske politike v Sloveniji, toda hkrati brez navedbe razlogov posega v področje sklepanja najemnih pogodb za poslovne stavbe in poslovne prostore, in sicer z razveljavitvijo Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP) v celoti. ZPSPP je tako skladno z 52. členom SZ-1E v celoti prenehal veljati petnajsti dan po objavi SZ-1E v Uradnem listu RS, tj. od 19.6.2021, pri čemer pa se ZPSPP še vedno uporablja za tiste pogodbe, ki so bile sklenjene …
Kaj sploh je tržna vrednost podjetja in zakaj jo v praksi pravzaprav redko srečamo?
Kot pooblaščeni ocenjevalci in svetovalci pri prevzemih in nakupih podjetij se pogosto srečujemo s pojmom tržna vrednost podjetja (Market Value). Na prvi pogled se zdi, da je definicija slednje enostavna in jasna, v praksi pa se pogosto dogaja, da jo lastniki in managerji napačno interpretirajo. Kaj je torej tržna vrednost podjetja in zakaj v praksi pogosto tržna vrednost ni primerna podlaga vrednosti?
Začeti je treba pri definiciji, ki jo določajo Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV). MSOV se uvrščajo na prvo raven hierarhije pravil ocenjevanja vrednosti, kar poenostavljeno pomeni, da so v praksi eden izmed osnovnih vodičev ocenjevanja. In standardi tržno vrednost definirajo takole:
”je ocenjeni znesek, za katerega naj bi voljan kupec in voljan prodajalec zamenjala sredstvo ali obveznost na datum ocenjevanja vrednosti v poslu med nepovezanima in neodvisnima strankama po ustreznem trženju, pri katerem sta stranki delovali seznanjeno, preudarno in brez prisile”
Poglejmo tipičen primer, kjer se tržna vrednost napačno interpretira:
Lastnik …
Socialna kapica
Javnost zadnje čase razburja Predlog Zakona o debirokratizaciji, ki bi naj po predvidevanju vplival na spremembo kar 16ih zakonskih predpisov. Omogočal bi naj administrativne poenostavitve na področju prijave prebivališča, splošnem upravnem postopku, pravdnem postopku, preprečevanja korupcije, preprečevanja dela na črno, javnih uslužbencev, visokošolstva, športa, ohranjanju narave, kulture ter poenostavitve na področju davčnega potrjevanja računov in prispevkov za socialno varnost.
Prav predvidena rešitev na področju prispevkov za socialno varnost (t.i. »socialne kapice«) je najbolj odmevna.
Uvedba socialne kapice bi pomenila, da zaposleni, ki prejemajo visoke plače v prihodnje ne bi plačevali prispevkov od osnove, ki bi na letni ravni presegla 72.000 EUR (torej od mesečno 6.000 EUR plače).
Kakšen bi bil vpliv te spremembe na neto plačo posameznika in na strošek delodajalca je najlažje predstaviti na konkretnih številkah zaposlenega, ki ima 8000 EUR bruto plače mesečno:
Primer 1:Pred uvedbo socialne kapicePo uvedbi socialne kapiceRazlikaBruto dohodek8.000,008.000,000,00Prispevki delojemalca: 22,1%1.768,001.326,00442,00Osnova za dohodnino 16.232,006.674,00-442,00Osebna olajšava291,67291,670,00Osnova za dohodnino 25.940,336.382,33-442,00Dohodnina …
Novosti na področju DDV za e-trgovanje
S 1. julijem 2021 se bodo v slovenski pravni red prenesle določbe direktive Sveta (EU) 2017/2455 z dne 5. decembra 2017 o spremembi direktive 2006/112/ES in direktive 2009/132/ES v zvezi z nekaterimi obveznostmi glede davka na dodano vrednost, ki veljajo za opravljanje storitev in prodajo blaga na daljavo, in direktive Sveta (EU) 2019/1995 z dne 21. novembra 2019 o spremembi direktive 2006/112/ES glede določb v zvezi s prodajo blaga na daljavo in nekaterimi domačimi dobavami blaga, katerih spremembe se nanašajo predvsem na DDV režim za dobave blaga na daljavo in na uvoz pošiljk neznatnih vrednosti.
Zakonodaja na področju DDV, ki ureja pravičnejši sistem DDV bremenitev na področju e-trgovanja, se bo s 1. 7. 2021 na ravni celotne EU posodobila. Nova pravila o DDV pri e-trgovanju v EU so prilagojena za enotni digitalni trg, pri čemer zakonodajalci zatrjujejo, da so bolj pravična, enostavnejša, predvsem pa bi naj omogočala manj prostora za …
Zavezujoča informacija
V praksi včasih pride do situacije, ko na vprašanje davčnega zavezanca ni črno belega odgovora. Preden se podjetniki podajo v nov posel, pri katerem je treba proučiti tudi davčne implikacije, se pogosto želijo tudi o teh seznaniti. Kar pa je v nekaterih primerih, tudi zaradi morebiti čisto edinstvenega primera novega posla, včasih zelo zahtevno. Lahko da je zakonodaja v relevantnem delu nekoliko ohlapno zapisana, lahko da ni niti javno objavljenih pojasnil davčnega organa in obstoječe sodne prakse. Takšna situacija pa davčnemu zavezancu seveda ne zagotavlja dovoljšne pravne varnosti, ker se podjetnik dejansko ne more celovito pripraviti na nov posel.
V takšnih primerih lahko davčni zavezanci zaprosijo za mnenje kar direktno davčni organ, za kar Zakon o davčnem postopku omogoča dve možnosti:
– 13. člen omogoča pravico do informiranja – kar v praksi pomeni, da davčni zavezanec sam ali preko davčnega svetovalca postavi konkretno vprašanje, ki ga posreduje na davčni organ. Davčni …
