Zavezujoča informacija

Zavezujoča informacija

V praksi včasih pride do situacije, ko na vprašanje davčnega zavezanca ni črno belega odgovora. Preden se podjetniki podajo v nov posel, pri katerem je treba proučiti tudi davčne implikacije, se pogosto želijo tudi o teh seznaniti. Kar pa je v nekaterih primerih, tudi zaradi morebiti čisto edinstvenega primera novega posla, včasih zelo zahtevno. Lahko da je zakonodaja v relevantnem delu nekoliko ohlapno zapisana, lahko da ni niti javno objavljenih pojasnil davčnega organa in obstoječe sodne prakse. Takšna situacija pa davčnemu zavezancu seveda ne zagotavlja dovoljšne pravne varnosti, ker se podjetnik dejansko ne more celovito pripraviti na nov posel.

V takšnih primerih lahko davčni zavezanci zaprosijo za mnenje kar direktno davčni organ, za kar Zakon o davčnem postopku omogoča dve možnosti:

– 13. člen omogoča pravico do informiranja – kar v praksi pomeni, da davčni zavezanec sam ali preko davčnega svetovalca postavi konkretno vprašanje, ki ga posreduje na davčni organ. Davčni organ na to vprašanje odgovori, a vendar pogosto polemika delno ostane nerazrešena. V tem primeru gre za odgovor davčnega organa, ki je sicer lahko zelo koristen, a vendar še vseeno gre le za mnenje organa, ki se na takšen način v morebitni kasnejši davčni inšpekciji tudi obravnava (kot mnenje);

– 14. člen pa omogoča pridobitev zavezujoče informacije s strani davčnega organa (Generalni finančni urad). V tem primeru mora zavezanec najprej vložiti posebno vlogo z veliko sestavinami, ki pa jo davčni organ lahko tudi zavrne, saj mu zavezujoče informacije ni treba izdati v vsakem primeru (npr. za primere transfernih cen ali za primer, če je posel že v teku). Davčni organ se torej na podlagi kriterijev iz 14. člena ZDavP-2 lahko odloči, da zavezujoče informacije ne bo izdal. V primeru, da davčni organ zavezujočo informacijo izda, je zavezanec dolžan prevzeti tudi stroške, ki so organu v zvezi s pripravo zavezujoče informacije nastali.

Zgoraj smo na kratko predstavili obe glavni možnosti, obstaja še npr. vnaprejšnji cenovni sporazum, ki pa je vezan na področje transfernih cen (zanimivost: davčni organ je od leta 2017 do danes sklenil dva enostranska vnaprejšnja cenovna sporazuma za obdobje veljavnosti pet let). Ampak ker namen tega članka ni predstavitev vseh možnosti, pač pa da vas seznanimo z odgovori, ki jih je konec marca 2021 podala Vlada RS in se nanašano zgolj na zavezujočo informacijo.

Podatki kažejo, da davčni organ izda letno bolj malo zavezujočih informacij. Po podatkih so od leta 2011 do sedaj izdali 1,36 zavezujoče informacije letno, pri čemer je bil povprečen strošek zavezanca do organa 4.101,95 EUR/zavezujočo informacijo. Skoraj bi lahko rekli, da je izdaja zavezujoče informacije bolj izjema kot pravilo. Ti podatki so kar nekoliko presenetljivi, glede na to, da so tudi črno beli odgovori pri davčnih zadevah bolj izjema kot pravilo. Poleg tega je zanimiv še časovni element, ki je običajno pri podjetnikih zelo pomemben. Davčni organ namreč za pripravo posamezne zavezujoče informacije v povprečju potrebuje 189 dni. 

Vlada je odgovorila tudi na vprašanje, če davčni organ aktivnosti obravnavane v zavezujočih informacijah nadzira in če ugotavlja kršitve davčnih predpisov. Davčni organ je odgovori, da ciljno teh zavezancev ne spremlja oz. ne izvaja nadzorov z namenom preverjanja nameravanih aktivnosti za katere so izdali zavezujočo informacijo. Vsekakor pa se pri tem zavezancu lahko izvaja davčni nadzor zaradi kakšnih drugih razlogov in v tem primeru lahko inšpektor preveri tudi pravilnost in pravočasnost obračunavanja obveznih dajatev v povezavi z izdano zavezujočo informacijo.

Upam, da se bo v prihodnje izdanih več zavezujočih informacij, saj bo s tem tudi davčnim zavezancem zagotovljena večja pravna varnost, ko se bodo odločali za nove posle.

VIR: Odgovor Vlade RS, Številka: 00104-170/2021/5, datum 20.04.2021 in odgovor Vlade RS številka: 00104-168/2021/5, datum 20.04.2021 – dne 28.4.2021 objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, povzeto iz portala www.superdavki.com