DDPO – Davčne osnove z davčnimi olajšavami ni več mogoče znižati na nič

DDPO – Davčne osnove z davčnimi olajšavami ni več mogoče znižati na nič

Kljub temu da že dlje časa ni bilo sprememb na področju olajšav za DDPO, je bila leta 2020 uvedena pomembna sprememba glede možnosti znižanja davčne osnove na njihov račun (in preteklih izgub). Marsikateri zavezanec bo tako za leto 2020 plačal izrazito višji znesek davka kot v preteklih letih in izrazito več, kot je po tihem pričakoval. Namreč na račun davčnih olajšav (in pretekle davčne izgube) davčne osnove ni več mogoče znižati na nič, temveč je to mogoče samo do višine 63 odstotkov davčne osnove. To pomeni, da je dobiček iz poslovanja vedno obdavčen vsaj po 7-odstotni stopnji.

Četudi za leto 2020 davčnih olajšav tako ne boste mogli izkoristiti, vam svetujemo, da natančno izpolnjujete priloge k obračunu, ki se nanašajo na olajšave. Večkrat opažamo, da davčni zavezanci, ko izkazujejo negativno davčno osnovo, v obračunu DDPO ne izpolnjujejo kategorij, namenjenih davčnim olajšavam. Pri tem pozabljajo, da lahko večino omenjenih davčnih olajšav prenašajo v naslednja davčna obdobja, pri čemer je to mogoče samo, če se neizkoriščeni del olajšave evidentira v zato namenjenih prilogah k obračunu. Prenos v naslednja leta je mogoč pri sledečih olajšavah.

Neizkoriščen del olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj (R&R) lahko davčni zavezanec prenaša v naslednjih pet davčnih obdobij.

Neizkoriščen del davčne olajšave za investiranje lahko davčni zavezanec koristi v naslednjih petih davčnih obdobjih.

Neizkoriščen del olajšave za donacije lahko davčni zavezanec koristi v naslednjih treh davčnih obdobjih.

Enostaven namig: ker ima zavezanec načeloma proste roke pri tem, v kakšnem vrstnem redu bo koristil olajšave, predlagamo, da se davčna osnova najprej znižuje z olajšavami, ki jih ni mogoče prenašati v prihodnja leta (olajšava za zaposlovanje (brezposelne osebe, invalidov, praktično delo in za dodatno pokojninsko zavarovanje), zatem z olajšavami, ki jih je mogoče prenašati (donacije, investicijska olajšava, olajšava za R&R), ter nato s preteklimi izgubami, ki se lahko prenašajo neomejeno.

Še na kratko o olajšavah.

Olajšava za vlaganja v R&R: prizna se 100 odstotkov zneska vlaganj v R&R, pri čemer morate paziti, da predmetna vlaganja res izpolnjujejo kriterije R&R. Furs v zadnjem času takšna vlaganja presoja skozi sito določil pravilnika »Frascati«, ki se sicer znotraj EU uporablja za presojo, ali določeni projekti izpolnjujejo pogoje za pridobitev nepovratnih sredstev. Če je torej zavezanec za določen projekt pridobil nepovratna sredstva, bi moral takšen projekt na načelni ravni tudi izpolnjevati pogoje za uveljavljanje R&R-olajšave. Pazite! Za del, ki je bil financiran z nepovratnimi sredstvi, uveljavljanje olajšave ni mogoče (mogoče samo za preostanek). Slaba stran predmetne olajšave je tudi obilica administrativnega dela, ki jo Furs v tej povezavi zahteva.

Olajšava v višini 40 odstotkov investiranega zneska v opremo in v neopredmetena sredstva: pri tem uveljavljanje olajšave ni mogoče za pisarniško opremo in pohištvo (pazite, Furs kot pohištvo razume tudi regale in odlagalne površine, npr. mize v skladišču, požarna vrata v proizvodnji …)

Motorna vozila (razen avtov in avtobusov na hibridni ali električni pogon in avtobusov ter tovornih vozil z motorjem Euro 6. Tudi za traktorje je Furs zapisal, da je uveljavljanje investicijske olajšave mogoče).

Posebej velja tu omeniti, da uveljavljanje investicijske olajšave ni mogoče za vlaganja v objekte. To samo po sebi ni sporno, je pa sporno, kaj vse Furs uvršča pod to kategorijo. Po pojasnilu Fursa tako ni mogoče uveljavljati tudi vse tiste opreme, ki služi za funkcionalnost objekta (prezračevalne naprave, ogrevalne naprave, kamere …). Po drugi strani je stališče Fursa, da je uveljavljanje dovoljeno za opremo, ki je neposredno povezana z izvajanjem dejavnosti v objektu (za sončno elektrarno je tako uveljavljanje mogoče, za npr. hladilnico, ki jo postavite znotraj objekta, pa ne). 

Olajšava za zaposlovanje (bodite pozorni: olajšave ni mogoče koristiti za tiste stroške dela, ki so bili financirani v okviru ukrepov PKP):

Olajšava v višini 45 odstotkov plače, če zavezanec na novo za nedoločen čas zaposli osebo, mlajšo od 26 let ali starejšo od 55 let, ki je bila pred zaposlitvijo vsaj 6 mesecev prijavljena v evidenci brezposelnih oseb pri Zavodu RS za zaposlovanje in v obdobju zadnjih 24 mesecev ni bila zaposlena pri tem zavezancu ali njegovi povezani osebi.

Olajšavo v višini 50 odstotkov plače invalidne osebe oziroma v višini 70 odstotkov plače invalidne osebe s 100-odstotno telesno okvaro in gluhe osebe ter v višini 70 odstotkov plač za zaposlitev invalidov nad predpisano kvoto, če invalidnost ni posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri istem delodajalcu.

Olajšavo v višini plačila sprejetim vajencem, dijakom ali študentom po učni pogodbi za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju vendar največ v višini 20% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za vsak mesec izvajanja praktičnega dela posamezne osebe.

Olajšavo za premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, plačanih v korist delojemalcev – zavarovancev, največ do zneska 24 odstotkov obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delojemalca – zavarovanca in ne več kot 2.390 evrov letno;

Olajšavo do zneska, ki ustreza 0,3 odstotka obdavčenega prihodka zavezanca za donacije za humanitarne, invalidske, socialnovarstvene, dobrodelne, znanstvene in druge predpisane namene osebam, ustanovljenim za nepridobitno opravljanje navedenih dejavnosti, in dodatno olajšavo do zneska, ki ustreza 0,2 odstotka obdavčenega prihodka zavezanca za donacije za kulturne namene in donacije določenim prostovoljnim društvom.