Donacije – kakšne so morebitne davčne posledice glede na to kdo daje pomoč in kdo jo prejme?

Pogled na povzročeno škodo kot posledico poplav, ki so Slovenijo prizadele 4.8.2023 je redkokoga pustil ravnodušnega. Število organizacij, ki so pripravljene ponuditi pomoč prizadetim se tako vsak dan povečuje, hkrati s tem pa se pojavlja nemalo vprašanj kakšna je davčna obravnava te pomoči – bodisi v denarju bodisi v naravi.

Pri donacijah je potrebno paziti na več vrst davkov:

• Davek od dohodka pravnih oseb (DDPO) – če je donator ali prejemnik donacije pravna oseba
  • Ali so stroški donacij davčno priznani
  • Kdaj se prizna olajšava za dano donacijo  in
  • Davčna obravnava prejetih donacij
    • Neprofitne organizacije
    • Gospodarske družbe in podjetniki
• Dohodnina
  • Davčna obravnava prejete pomoči na strani prejemnika
    • Če je fizična oseba
    • Če je podjetnik
• DDV 
  • Treba je paziti tudi na to, da so dane donacije – predvsem tiste, ko nekdo podari blago ali brezplačno opravi storitev – ustrezno obravnavane za namene DDV

Spodaj podrobneje predstavljamo na kaj morajo z vidika davkov paziti družbe in posamezniki, ki dajejo donacije in tudi na kaj morajo biti pozorni prejemniki donacij. Moramo opozoriti, da za prejemnike prejeta pomoč včasih predstavlja obdavčen dohodek!

• Pravna oseba kot donator  

Znesek donacije za namene davka od dohodka pravnih oseb ni davčno priznan odhodek.

Lahko pa donator (če ima pozitivno davčno osnovo) za znesek donacije koristi olajšavo za donacije in sicer pod dodatnimi pogoji iz ZDDPO-2.

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb v svojem 59. členu določa, da:

»zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za znesek izplačil v denarju in v naravi za humanitarne, invalidske, socialno varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno izobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke, religiozne in splošno koristne namene, in sicer le za takšna izplačila rezidentom Slovenije in rezidentom države članice EU, ki ni Slovenija, razen poslovnim enotam rezidentov države članice EU, ki se nahaja izven države članice EU, ki (če) so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti, kot nepridobitnih dejavnosti, do zneska, ki ustreza 1% obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja.

(2) Zavezanec lahko uveljavlja, poleg zmanjšanja davčne osnove po prejšnjem odstavku, dodatni zmanjšanji davčne osnove:

–       do zneska, ki ustreza 0,2 % obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca, za znesek izplačil v denarju in v naravi za kulturne namene, športne namene in za takšna izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te namene, in sicer le za takšna izplačila rezidentom Slovenije in rezidentom države članice EU, ki ni Slovenija, razen poslovnim enotam rezidentov države članice EU, ki se nahaja izven države članice EU, ki (če) so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti, kot nepridobitnih dejavnosti, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja, in

–       do zneska, ki ustreza 3,8 % obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca, za znesek izplačil v denarju in v naravi izvajalcem programa vrhunskega športa za vlaganja v vrhunski šport, kot so opredeljeni z zakonom, ki ureja šport, in sicer le za takšna izplačila rezidentom Slovenije in rezidentom države članice EU, ki ni Slovenija, razen poslovnim enotam rezidentov države članice EU, ki se nahaja izven države članice EU, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja.

(4) Za znesek, ki ustreza 1 % obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca iz prvega odstavka tega člena, in za znesek 0,2 % in 3,8 % obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca iz drugega odstavka tega člena, se šteje znesek vseh izplačil v celotnem davčnem obdobju.

(5) Zavezanec lahko za znesek, ki presega znesek zmanjšanja davčne osnove po tem členu za namene in izplačila po drugem odstavku tega člena, zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih treh davčnih obdobjih skupaj z zmanjšanjem davčne osnove za te namene za tekoče davčno obdobje, vendar skupaj ne več, kot je določeno v prvem in drugem odstavku tega člena, in največ v višini davčne osnove.

(6) Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo za donacije v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena tudi, če gre za izplačila v države članice Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: EGP), ki hkrati niso države članice EU.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F), sprejet 9.8.2023 kot začasni ukrep predvideva dodatno olajšavo za leto 2023.

Zavezanec po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, ki dosega dohodke iz dejavnosti, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, lahko uveljavlja dodatno zmanjšanje davčne osnove davčnega obdobja za celoten znesek plačil v denarju za namen odprave posledic poplav v avgustu 2023, plačan na za ta namen posebej oblikovan račun RS, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja (šteje znesek vseh plačil do 31. decembra 2023 na za ta namen posebej oblikovan račun RS) (53. člen ZOPNN-F).

• Pravna oseba prejemnik donacije

Če je prejemnik donacije neprofitna organizacija, potem lahko znesek donacije kot prihodek iz opravljanja nepridobitne dejavnosti izvzame iz obračuna DDPO. Torej donacija pri njem ne povečuje davčne osnove – tudi če začasno (v kakšnem letu) izkaže presežke prihodkov nad odhodki.

Če je prejemnik donacije pravna oseba, ki ni neprofitna organizacija (recimo, da poslovni partner nakaže pomoč, je donacija pri njem prihodek in je tako vključena v davčno osnovo. Če ima prejemnik donacije sicer pozitivno davčno osnovo (torej ustvarja dobiček), se bo na znesek donacije obračunal DDPO.

Ker je donacija na primer družbi, ki so ji poplave uničile stroje, zaloge, zgradbo, povezana s škodo (in je donacija/pomoč običajno precej nižja od te škode), iz naslova donacije tako ne gre nujno pričakovati obveznosti za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb. Seveda pa bo vsa pomoč temu podjetniku (ne glede na to ali bo prišla s strani države ali poslovnih partnerjev ali prijateljev…) zniževala (davčno) izgubo družbe.

• Fizična oseba kot donator 

Donacije, ki jih dajejo fizične osebe (razen donacij, ki jih dajejo samostojni podjetniki v okviru svoje dejavnosti) ne vplivajo na davčno osnovo.

Donacija je tako vedno dana iz neto dohodka posameznika (torej zneska, ki je že bil obdavčen).

Ali fizična oseba podeli donacijo drugi fizični osebi, humanitarnemu društvu ali gospodarski družbi – iz vidika njegove obdavčitve ni razlike. Pomembno je samo, da pride denar do prejemnika, ki ga potrebuje.

• Fizična oseba kot prejemnik donacije/pomoči

Donacija/pomoč, ki jo prejme fizična oseba, ki je utrpela škodo, ni obdavčen dohodek, če so izpolnjeni pogoji iz zakona o dohodnini in sicer:

• Solidarnostna pomoč, ki jo delodajalec ponudi svojim zaposlenim – v primeru elementarne nesreče, se skladno z 44. členom ZDoh-2 (7. odstavek)[1] NE všteva v davčno osnovo prejemnika in sicer do višine 2.000 EUR[2].
• Na podlagi sprejetega zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F) pa se kot začasni ukrep, višina neobdavčene enkratne solidarnostne pomoči iz 2.000 EUR zviša na 10.000 EUR.

Enkratna solidarnostna pomoč, ki jo izplača delodajalec v letu 2023, za hujšo škodo, nastalo delojemalcu zaradi naravne nesreče poplav v avgustu 2023, se tako do višine 10.000 eurov ne všteva v davčno osnovo iz dohodka iz delovnega razmerja. Del zneska, ki presega 10.000 eurov pa se všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

Za hujšo škodo se šteje škoda, ki ogroža zdravje in povzroča neprimerno življenjsko okolje za bivanje.

• Pomoči s strani drugih pravnih oseb so opredeljene v 20. členu Zakona o dohodnini in sicer se dohodnine ne plača od:

1.     denarne pomoči, ki jo posameznik prejme zaradi naravne in druge nesreče v skladu s posebnimi predpisi, razen denarne pomoči, ki jo posameznik prejme v zvezi z opravljanjem dejavnosti, kot je določena v 46. členu tega zakona;

2.     subvencij, ki se v skladu s posebnimi predpisi izplačujejo iz proračuna za določene namene, razen subvencij, ki jih posameznik prejme v zvezi z doseganjem dohodkov iz 1. do 5. točke 18. člena tega zakona;

4.     enkratne denarne pomoči po zakonu, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zakonu o obrambi in zakonu o notranjih zadevah;

5.     enkratne solidarnostne pomoči, ki jo izplača sindikat svojim članom z namenom nudenja materialne pomoči v primerih socialne ogroženosti ter v primerih reševanja izjemnih razmer (kot so smrt, naravne in druge nesreče), če je izplačana pod pogoji, ki so določeni z aktom, ki ga sprejme reprezentativni sindikat na ravni države;

6.     pomoči, ki jih socialno ali drugače ogrožene osebe prejmejo od organizacij, ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja humanitarne organizacije, status humanitarne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega ali zdravstvenega varstva, in od organizacij, ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja invalidske organizacije, status invalidske organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju invalidskega varstva;

7.     pomoči, ki jih pomoči potrebne osebe prejmejo od dobrodelnih ustanov, katerih ustanovitev in poslovanje je v skladu z zakonom, ki ureja ustanove;

8.     pomoči in prejemkov, ki jih država in samoupravna lokalna skupnost zagotavlja socialno ogroženim v skladu z zakonom, ki ureja socialno varstvo, in zakonom, ki ureja lokalno samoupravo;« (20. člen ZDoh-2).

• Če torej fizična oseba prejme pomoč od organizacij, ki imajo status humanitarne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega ali zdravstvenega varstva, in od organizacij, ki imajo status invalidske organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju invalidskega varstva, je ta pomoč oproščena plačila dohodnine.

• V primeru, če izplača pomoč humanitarno društvo, ki nima statusa da deluje v javnem interesu, se pomoč posamezniku obdavči kot darilo. Če je vrednost višja od 42 EUR bi se to vštevalo v davčno osnovo.[3] Če gre za pomoč v materialni obliki (blago) in ne v denarja, je potrebno v takšnih primerih (neto) vrednosti podarjenega v obračunu še »obrutiti« oziroma povečati neto dohodek s koeficientom davčnega odtegljaja.

• Darila/pomoč med fizičnimi osebami

Fizična oseba kot prejemnik darila ni obdavčen če prejme pomoč/darilo s strani druge fizične osebe – pri čemer je znesek neobdavčenega darila/pomoči omejen na 5.000 EUR (v posameznem koledarskem letu od iste fizične osebe).[4]

Zaradi tega primeroma, pralni stroj, 1.000 EUR v gotovini ali pomoč pri odpravi posledic poplave, ne šteje kot obdavčeni dohodki posameznika.

Če se ne najdete v nobenem izmed zgornjih opisov, smo vam pripravljeni pomagati z nasvetom. Pošljite nam kratek opis vašega primera in vam bomo nanj odgovorili ali pa vas poklicali za več informacij. Pišite nam lahko na office@icon.si ali na gfirst@icon.si.

[1] Sedmi odstavek 44. člena ZDoh-2 določa: »V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se ne vštevajo:

–       7.  jubilejna nagrada za skupno delovno dobo ali za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, odpravnina ob upokojitvi in enkratna solidarnostna pomoč do višine, ki jo določi vlada;

[2] 11. člen Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja določa: »Solidarnostna pomoč se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja:

–       v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višine 5.000 eurov;

–       v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 2.000 eurov.

[3] 2.odstavek 108. člena ZDoh-2 določa: »V davčno osnovo se ne všteva posameznega darila, če njegova vrednost ne presega 42 eurov oziroma če skupna vrednost vseh daril, prejetih v davčnem letu od istega darovalca, ne presega 84 eurov.«

[4] 5. člen Zakona o davku na dediščine in darila