Kako učinkovito izterjati zapadli dolg?

V poslovnem svetu je nešteto možnosti za pridobitev posla, a to velikokrat za sabo pripelje tudi tveganja. Eno izmed njih je neplačilo zapadlih obveznosti, kar lahko pripelje tudi do pomanjkanja likvidnih sredstev, ki pa so bistvenega pomena za delovanje gospodarskega subjekta ter tudi nadaljnji razvoj poslovanja. V gospodarstvu so žal pogosti primeri, ko se izvajalec ali prodajalec po opravljeni storitvi ali dobavljenem blagu sooči z neplačilom svojih kupcev oziroma dolžnikov.

Izterjava zapadlega dolga je lahko zelo kompliciran proces. V kolikor kot upnik ne začnete pravočasno ukrepati, je lahko prepozno in tvegate, da dolžnik ne bo poravnal zapadlega dolga, saj bo iskal vedno nove izgovore in tako zavlačeval s plačilom.

V praksi se pogosto dogaja, da upniki čakajo dlje časa, preden pokličejo dolžnika ter pošljejo prvi opomin s pozivom k plačilu. Tu je pomembno zlasti, da so upniki dosledni in imajo aktivno vlogo že v izvensodni izterjavi, ki je v primerjavi z izvršilnim postopkom tudi cenejša in kratkotrajnejša. Če pri izvensodni izterjavi ni uspeha, je upnikova zadnja možnost, da vloži predlog za izvršbo, ki pa pomeni dolgotrajen postopek in sodne stroške (ki jih mora upnik založiti, v primeru uspeha pa jih dobi povrnjene). 

Velika podjetja imajo v okviru svojega delovnega procesa običajno organiziran oddelek izterjave, kar pa ne velja za mala in srednja podjetja. Slednja v luči zasledovanja poslovnih ciljev ponavadi pozabljajo na vidik izterjave zapadlih obveznosti oziroma se prepozno odzovejo na neplačilo zapadlih obveznosti s strani dolžnikov, kar pa lahko na dolgi rok močno vpliva na finančni položaj podjetja, ki se lahko kar naenkrat znajde v začaranem krogu nelikvidnostnih težav.

Bistvenega pomena je torej, da se izvensodne izterjave lotite takoj po zapadlosti dolga, pri čemer ni nujno, da izvensodna izterjava vodi v zaostritev poslovnega odnosa. Cilj je, da se išče rešitev takoj, ko se zazna težava. Pomembno je torej, da bodisi pisno bodisi ustno dolžnika čimprej po zapadlosti pozovete k plačilu zapadlega dolga. Velikokrat se namreč dogaja, da dolžniki čakajo na poziv k plačilu, zato naj se s pozivom ne odlaša. V fazi pogovora (telefonskega, osebnega na sestanku ali pisnega) lahko tudi že zaznate, ali je težava zgolj pozabljivost dolžnika, trenutna nelikvidnost, ali pa je težava globljega pomena. Cilj pa je, da se skuša z dolžnikom doseči dogovor o plačilu, bodisi z določitvijo dodatnega roka bodisi z obročnim plačilom ali kako drugače (npr. vključitev plačila dolga v nadaljnji poslovni odnos). Vsekakor pa je priporočljivo, da se v fazi izvensodne poravnave natančno analizira tudi finančni položaj dolžnika, kar je sicer zelo težko izvedljivo glede na nedostopnost finančnih podatkov o poslovanju, a je kljub temu vseeno potrebno usmeriti sile k pridobitvi čim več razpoložljivih podatkov, da lahko dobite okvirno oceno o resnosti finančnega položaja dolžnika.

V kolikor v razumnem času ni mogoče izterjati zapadlega dolga (pri čemer čakanje v nedogled nikakor ni priporočljivo, ker se vmes dolžnik lahko že finančno izčrpa), upniku ne preostane drugega, kot da sproži postopek sodne izterjave.  Izvršilni postopek je sodni postopek, ki se vodi pred pristojnim sodiščem, v njem pa sodišča opravijo prisilno izvršitev terjatev na podlagi izvršilnih naslovov ali verodostojnih listin. Izvršilni postopek je potreben torej zlasti takrat, kadar dolžnik svoje obveznosti ne izpolni prostovoljno. Izvršilni postopek in prek njega poseg v dolžnikovo lastnino je tako upnikova zadnja možnost, da pride do poplačila svoje zapadle terjatve. Iz tega razloga je izvršilni postopek eden temeljnih sodnih postopkov, pri tem pa je za učinkovito izterjavo preko izvršilnega postopka potrebno poznati pravila igre.  V okviru izvršilnega postopka se poraja cela vrsta vprašanj, kot so npr.:

• Kakšni so pogoji za začetek postopka?
• Kakšen je postopek za uvedbo izvršbe na podlagi verodostojne listine?
• Kakšen je postopek za uvedbo izvršbe na podlagi izvršilnega naslova?
• Kakšna je vloga upnika v postopku sodne izterjave?
• Katera izvršilna sredstva je mogoče predlagati v predlogu za izvršbo?
• Kako lahko upnik pridobi podatke o dolžnikovem premoženju?
• Kako onemogočiti dolžniku zmanjšanje premoženja in se tako zavarovati, da izterjava kasneje ne bo otežena?
• Kaj storiti v primeru, kadar sklepa o izvršbi ni mogoče vročiti dolžniku?
• Kakšen je postopek v primeru ugovora zoper sklep o izvršbi?
• Kaj naj stori upnik v primeru, če se po izdaji sklepa o izvršbi dogovori z dolžnikom obročno odplačilo dolga in/ali delni/celotni odpis obresti?
• Kako mora postopati upnik v primeru, če se dolžnik izbriše iz sodnega registra brez likvidacije?

Za učinkovito vodenje izvršilnega postopka ter posledično učinkovito poplačilo zapadlih terjatev je potrebno torej poznati odgovore na ta in še druga vprašanja, pomembno pa je tudi poznavanje insolventnih postopkov ter kakšen je vpliv teh postopkov na obstoječ izvršilni postopek.

V izogib tveganj neplačila s strani vaših dolžnikov in teku postopkov sodne izterjave je torej pomembno, da se izterjave lotite takoj po zapadlosti terjatev.