Vlada Republike Slovenije sprejela Sklep o uvedbi začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine

Vlada Republike Slovenije sprejela Sklep o uvedbi začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine

V zvezi z zelo težko in napeto situacijo v Ukrajini ter s tem povezanim začasnim izseljevanjem civilnega prebivalstva iz države, vam želimo predstaviti bistvene poudarke o statusu začasne zaščite, do katerega so lahko upravičeni državljani Ukrajine, ki so kot begunci trenutno nastanjeni v naši državi.

Na ravni Evropske unije (EU) je bila aktivirana Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb. Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2022/382 z dne 4. marca 2022 o ugotovitvi obstoja množičnega prihoda razseljenih oseb iz Ukrajine v smislu člena 5 Direktive 2001/55/ES in z učinkom uvedbe začasne zaščite je bil v Uradnem listu EU objavljen 4. 3. 2022.

Na podlagi Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb (Ur. list RS št. 16/17; ZZZRO) je  Vlada RS je pretekli teden (9. marca 2022) sprejela Sklep o uvedbi začasne zaščite za razseljene osebe (Sklep), ki je pričel veljati z dnem 10. 3. 2022 in velja do vključno 10. 3. 2023, z možnostjo podaljšanja največ dvakrat po šest mesecev. Na podlagi navedenega Sklepa je bil aktiviran ZZZRO, ki beguncem iz Ukrajine zagotavlja pravico do začasne zaščite.

Začasna zaščita pomeni izredni postopek, ki v primeru množičnega prihoda ali neizbežnega množičnega prihoda razseljenih oseb iz tretjih držav, ki se ne morejo vrniti v svojo matično državo, zagotavlja takojšnjo začasno zaščito takšnim osebam, zlasti če obstaja nevarnost, da azilni sistem ne bo zmožen obravnavati prihoda brez neželenih učinkov na njegovo uspešno delovanje v korist omenjenih oseb in drugih oseb, ki prosijo za zaščito.

Skladno z določbami Sklepa so do začasne zaščite upravičene osebe, ki  so prebivale v Ukrajini pred 24. februarjem 2022:

  • državljani Ukrajine;
  • osebe brez državljanstva in državljani tretjih držav, ki niso državljani Ukrajine, in so bili v Ukrajini upravičeni do mednarodne zaščite ali druge enakovredne nacionalne zaščite;
  • družinski člani oseb iz prve in druge alineje, kot so opredeljeni v drugem odstavku 36. člena Zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb;
  • osebe brez državljanstva in državljani tretjih držav, ki niso državljani Ukrajine, in so v Ukrajini prebivali na podlagi veljavnega dovoljenja za stalno prebivanje ter se ne morejo vrniti v svojo državo ali regijo izvora na varen in trajen način.

Prosilec mora ob vstopu v Republiko Slovenijo izpolniti vlogo za začasno zaščito pri organu, pristojnem za nadzor prehajanja čez državno mejo, in predložiti vsa dokazila, ki jih ima na razpolago in so pomembna za odločanje o priznanju začasne zaščite. O vlogi odloča tista upravna enota, pristojna za notranje zadeve,  na območju katere bo gospa  nastanjena. Sam postopek odločanja je zelo hitro. Po zaključenem postopku oseba, ki ji je bila priznana začasna zaščita, pridobi izkaznico, s katero dokazuje svojo istovetnost, hkrati pa velja tudi kot dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji.

Pravico do začasne zaščite imajo tudi ožji družinski člani osebe, ki je pridobila začasno zaščito.

Pomembno je, da imajo osebe z začasno zaščito pravice do:

–     začasnega prebivanja v Republiki Sloveniji;

–     nastanitve in prehrane v nastanitvenih centrih ali denarne pomoči za zasebno nastanitev;

–     zdravstvenega varstva;

–     dela;

–     izobraževanja;

–    denarne pomoči;

–    žepnine;

–    združevanja družine;

–    brezplačne pravne pomoči;

–    obveščenosti o pravicah in dolžnostih;

Pravica do zdravstvenega varstva vključuje naslednje:

  1. nujno medicinsko pomoč in nujni reševalni prevoz ter pravico do nujne zobozdravstvene pomoči;
  2. nujno zdravljenje po odločitvi lečečega zdravnika, ki obsega:
    1. ohranitev življenjsko pomembnih funkcij, zaustavljanje večjih krvavitev oziroma preprečitev izkrvavitve;
    1. preprečitev nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi lahko povzročilo trajne okvare posameznih organov ali življenjskih funkcij;
    1. zdravljenje šoka;
    1. storitve pri kroničnih boleznih in stanjih, katerih opustitev bi neposredno in v krajšem času povzročila invalidnost, druge trajne okvare zdravja in smrt;
    1. zdravljenje vročinskih stanj in preprečevanje širjenja infekcije, ki bi utegnila voditi do septičnega stanja;
    1. zdravljenje oziroma preprečevanje zastrupitev;
    1. zdravljenje zlomov kosti oziroma zvinov ter drugih poškodb, pri katerih je nujno posredovanje zdravnika;
    1. zdravila s pozitivne liste, ki so predpisana na recept za zdravljenje navedenih stanj;
    1. nujni prevozi z reševalnimi in drugimi vozili v naštetih primerih;
  3. neodložljive storitve specialistično ambulantnih in bolnišničnih dejavnosti;
  4. zdravstveno varstva žensk,
  5. obvezne zdravstvene preglede pred vključitvijo v izobraževanje in v času izobraževanja v osnovni oziroma srednji šoli, enako kot to velja za državljane Republike Slovenije.

Na podlagi zakona imajo osebe z začasno zaščito za čas trajanja začasne zaščite med drugim tudi pravico do dela. Osebe z začasno zaščito so glede pravice do dela izenačene z begunci v skladu s predpisi, ki urejajo zaposlovanje in delo tujcev. Osebe z začasno zaščito se lahko vključujejo v programe usposabljanja oziroma opravljajo pripravništvo v skladu s slovenskimi predpisi. Na podlagi 6. člena Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT) ima tujec, ki mu je v Republiki Sloveniji priznan status osebe z začasno zaščito, kar dokazuje z izkaznico osebe z začasno zaščito, pravico do prostega dostopa na trg dela. Pogodba o zaposlitvi, sklenjena med delodajalcem in tujcem, mora biti v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, in s kolektivnimi pogodbami, ki zavezujejo delodajalca.