Razmišljate o nakupu zlata, srebra? Ali pa ste med tistimi, ki v danem momentu že razmišljate o prodaji?

Razmišljate o nakupu zlata, srebra? Ali pa ste med tistimi, ki v danem momentu že razmišljate o prodaji?

Med tem ko nekateri analitiki ocenjujejo, da bo cena zlata, srebra in ostalih kovin še naprej rasla, marsikdo že razmišlja tudi o umiku svojih sredstev iz teh naložb. V tem prispevku pa ne bo govora o napovedih o prihodnjih gibanjih cen na trgu plemenitih kovin, temveč predvsem o davčnem vidiku, ki ga morajo fizične osebe pri vlaganju na tem trgu vzeti v obzir.

Investiranje v redke kovine je namreč nadvse privlačno, tudi zato, ker ob njegovi prodaji vaš dosežen donos ni obdavčen, za razliko od naprimer kapitalskih dobičkov pri prodaji delnic ali deležev v družbah. Zakon o dohodnini (ZDoh-2) določa, da se od dobička iz kapitala od odsvojitve premičnin (velja za vse premičnine razen za delnice, deleže in investicijske kupone), dohodnine ne plača, kar dejansko pomeni, da vam ob prodaji investicije v redke kovine (velja za vse kovine), pripada celoten ustvarjeni donos, brez stroškov dohodnine. Paziti je samo potrebno, da niso te transakcije preveč pogoste, da vas FURS ne opredeli kot osebo, ki samostojno opravlja dejavnost – enako kot s.p. Če na tem mestu potegnemo vzporednice z vlaganjem v kriptovalute, potem bi lahko rekli, da se kot s.p.-ji lahko obravnavajo samo tisti vlagatelji, ki s kovinami aktivno in pogosto trgujejo. Pazite tudi, da se v to kvoto lahko všteva več področij vlaganj – če npr. posameznik dnevno vlaga v kriptovalute, umetniška dela, občasno pa tudi v plemenite kovine, potem bi se kot njegova dejavnost lahko štela vsa njegova vlaganja – tako kriptovalute, umetnine, kot tudi plemenite kovine (obdavčitev kriptovalut bomo sicer obravnavali v enem izmed prihodnjih člankov).

Če je večina posameznih vlagateljev v plemenite kovine varna z vidika obdavčitve z dohodnino, pa moramo opozoriti na obdavčitev nekaterih kovin s posrednimi davki (DDV). Kar nam velikokrat zamolčijo, je pa sigurno treba vedeti, je to, da je izmed vseh kovin, samo investicijsko zlato oproščeno plačila DDV. Po definiciji zakona se za investicijsko zlato šteje:

  1. zlato v obliki palic ali ploščic z maso, ki jo sprejemajo trgi plemenitih kovin, čistine, ki je enaka ali večja od 995 tisočink, predstavljeno z vrednostnimi papirji ali ne, razen majhnih palic ali ploščic z maso manj kot 1 g;
  2. zlate kovance, ki se ne prodajajo v zbirateljske namene, z naslednjimi karakteristikami:
    • s čistino, enako ali večjo od 900 tisočink,
    • skovane po letu 1800,
    • ki so ali so bili zakonito plačilno sredstvo v državi porekla in
    • ki se običajno prodajo po ceni, ki ne presega za več kot 80% vrednosti zlata na odprtem trgu, vsebovanega v kovancih.

Ob nakupu zlata se torej plača čista oziroma neto cena kovine, pri nakupu ostalih kovin pa vam prodajalec poleg cene kovine zaračuna tudi DDV v višini 22%. Sicer je tudi za ostale kovine mogoče doseči t.i. davčno nevtralnost preko sistema odbitka vstopnega DDV, vendar morate vedeti, da to velja samo za določene osebe, ki so registrirane za namene DDV (praviloma so to pravne osebe, ki se ukvarjajo z dejavnostjo vlaganja od katerih se obračunava DDV), za vse ostale pa je DDV strošek, ki ga morajo plačati. DDV-ju se je sicer mogoče izogniti z vlaganjem v katerega izmed finančnih produktov, ki temeljijo na srebru (ali drugi kovini), vendar vlagatelj v tem primeru kovine nima fizično »v roki« (CFD, terminske pogodbe, hramba kovine v brezcarinski coni…). Vendar pa marsikdo tem produktom ne zaupa in ima raje premoženje fizično »v roki«, s tem pa mora računati tudi na problem DDV-ja.

Ker kot fizična oseba niste registrirani za namene DDV, ob prodaji srebra oziroma drugih kovin (razen zlata) ne obračunate DDV – srebro prodate po neto vrednosti in je torej vaša prodajna cena v osnovi manjša od nakupne cene za 22%, kolikor znaša stopnja obdavčitve z DDV. Pri kovinah (razen pri zlatu) morate tako že v osnovi ustvariti 22% donos, da lahko kovino sploh prodate po ceni, po kateri ste jo kupili.

Na spletu smo sicer zasledili tudi določene strani, kjer je mogoče trgovanje direktno med fizičnimi osebami – s čimer bi se naj problem DDV izničil, vendar opozarjamo na tveganja takšnega trgovanja, predvsem z vidika prevar pri dobavi in pristnosti blaga.

Objavljeno v časopisu Novi Tednik dne 13.8.2020