Ukrepi na podlagi PKP4

Ukrepi na podlagi PKP4

Ukrepi na podlagi PKP4

Državni zbor je 9. julija 2020 potrdil Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (t.i. PKP4).

Ukrepi se nanašajo zlasti na podaljšanje ukrepa čakanja na delo, plačilo nadomestila za odrejeno karanteno, na uvedbo mobilne aplikacije za obveščanje o stikih z okuženimi, poleg tega pa zakon vključuje tudi nekaj dopolnitev, ki se nanašajo na zagotavljanje učinkovitejšega nadzora nad izvrševanjem ukrepa skrajšanega delovnega časa.

Podaljšanje ukrepa čakanja na delo:

S PKP4 se podaljšuje ukrep povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo do 31. julija, z možnostjo podaljšanja do 30. septembra 2020. Delodajalcem, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih določa zakon – so enaki, kot so za koriščenje predmetnega ukrepa veljali že pred mesecem julijem (upad prihodkov v letu 2020 za več kot 10 % glede na leto 2019, izključenost delodajalcev, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost in imajo več kot 10 zaposlenih,..), bo Zavod RS za zaposlovanje tako tudi v mesecu juliju 2020 izplačal delno povračilo nadomestila plače za delavce na čakanju, in sicer v višini 80% nadomestila plače, ki je omejeno z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, to je 892,50 EUR. V 80 % nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja. Delodajalcu bo v obdobju koriščenja ukrepa onemogočeno odpuščanje iz poslovnega razloga ali odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov.

Karantena:

Delodajalci bodo povračilo nadomestila plače za delavce v karanteni lahko uveljavljali najdlje do 30. septembra 2020 in to le za delavce, za katere izjavijo, da jim ni mogoče organizirati dela na domu. Višina nadomestila, ki ga prejme delavec v času odrejene karantene, je odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni, in sicer:

  • ima delavec, ki mu bo odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca, delodajalec pa zanj ne bo mogel organizirati dela na domu, pravico do nadomestila plače v višini 100% njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas;
  • ima delavec, ki se bo odpravil v državo na zelenem ali rumenem seznamu in mu bo prehodu meje v Slovenijo odrejena karantena ali delavec, ki mu bo odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo, delodajalec pa zanj ne bo mogel organizirati dela na domu, pravico do nadomestila v višini 80% njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas;
  • delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, ni upravičen do nadomestila plače v času odrejene karantene. Kot izjema so predvideni odhodi, ko je delavec vseeno upravičen do nadomestila plače v višini polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače. Te izjeme so smrt zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrt otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja, smrt staršev – oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj in rojstvo otroka.

Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v 30-dneh od pričetka odsotnosti delavca zaradi odrejene karantene. Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, Republika Slovenija povrne v celoti.

Mobilna aplikacija:

PKP4 določa podlago za vzpostavitev in zagotavljanje delovanja mobilne aplikacije za obveščanje oseb o stikih z okuženimi z virusom COVID-19, ki temelji na določbah zakona o nalezljivih bolezni. Namestitev in uporaba mobilne aplikacije bo za zdrave osebe prostovoljna in brezplačna. Za osebe, ki bodo potrjeno pozitivne na virus oziroma jim je bila odrejena karantena, bo uporaba aplikacije obvezna.

Dopolnitve na področju ukrepa skrajšanega delovnega časa:

PKP4 uvaja tudi nekaj dopolnitev, ki se nanašajo na ukrep skrajšanega delovnega časa, ki ga je uvedel tretji »protikoronski paket« (PKP3) in velja do 31. decembra 2020. Takšna novost je obveznost, da mora delodajalec Zavodu RS za zaposlovanje v 8 delovnih dneh od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom posredovati tudi pisno odredbo za vse zaposlene, ki jim je bilo odrejeno takšno delo, pri čemer ta obveznost velja za odredbe zaposlenim s skrajšanim delovnim časom od 11.7.2020. Po novem je potrebno tudi predhodno obveščanje o napotitvi delavcev na polni delovni čas, in sicer če delodajalec zaposlenega, za katerega uveljavlja subvencijo za skrajšani delovni čas, pozove k opravljanju dela s polnim delovnim časom, mora o tem sedaj predhodno obvestiti tudi Zavod RS za zaposlovanje.