Nadzor nad neposrednimi tujimi naložbami
Z dnem 31.05.2020 je začel veljati Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20; ZIUOOPE), ki med drugim na novo uvaja pregled neposrednih tujih naložb. Predmetna ureditev v ZIUOOPE predstavlja izvedbene določbe Uredbe (EU) 2019/452 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Uniji (Uredba 2019/452). Določbe ZIUOOPE, ki urejajo pregled neposrednih tujih naložb se uporabljajo do 30. junija 2023.
ZIUOOPE kot neposredno tujo naložbo opredeljuje naložbo, ki jo izvede tuji vlagatelj in katere namen je vzpostavitev ali ohranjanje trajnih in neposrednih povezav med tujim vlagateljem in gospodarskim subjektom s sedežem v Republiki Sloveniji, s pridobitvijo najmanj 10 % udeležbe v kapitalu ali v glasovalnih pravicah. Kot tujega vlagatelja pa zakon opredeljuje državljana države članice Evropske unije, države Evropskega gospodarskega prostora, Švicarske konfederacije ali tretje države, ali pravno osebo s sedežem v državi članici Evropske unije, državi Evropskega gospodarskega prostora, Švicarski konfederaciji ali v tretji državi.
Neposredno tujo naložbo je potrebno priglasiti Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, in sicer z vlogo na obrazcu, ki ga predpiše minister. Uredba 2019/452 namreč določa obveznost držav članic, da Evropsko komisijo in druge države članice uradno obvestijo o vseh neposrednih tujih naložbah na svojem ozemlju, ki so predmet pregleda. ZIUOOPE taksativno določa, katere informacije je potrebno predložiti od priglasitvi neposredne tuje naložbe, pri čemer je posebej navedeno, da morajo le-te biti posredovane v slovenskem jeziku. Neposredno tujo naložbo mora priglasiti tuji vlagatelj ali ciljna družba ali prevzeta družba, in sicer najpozneje 15 dni od:
- sklenitve pogodbe o združitvi ali od objave prevzemne ponudbe;
- od ustanovitve gospodarske družbe v Republiki Sloveniji;
- sklenitve pogodbe, s katero je pridobil pravico razpolaganja z zemljišči in nepremičninami.
V postopku pregleda ministrstvo odloča o tem, ali se neposredna tuja naložba odobri, določi pogoje za njeno izvedbo, prepove ali prekliče, če predstavlja grožnjo varnosti ali javnemu redu Republike Slovenije. ZIOOPE kot kritične gospodarske sektorje, na področju katerih lahko neposredna tuja naložba predstavlja grožnjo varnosti in javnemu redu Republike Slovenije določa (sektorji so opredeljeni upoštevaje prvi odstavek 4 člena Uredbe 2019/452 ter Smernic glede neposrednih tujih naložb, prostega pretoka kapitala iz tretjih držav in zaščite strateških sektorjev, objavljenih s strani Evropske komisije dne 26.03.2020):
- kritično infrastrukturo, bodisi fizično ali virtualno, vključno z infrastrukturo na področju energetike, prometa, vode, zdravja, komunikacij, medijev, obdelave ali hrambe podatkov, letalskega in vesoljskega sektorja ter obrambno, volilno ali finančno infrastrukturo in občutljive objekte ter tudi zemljišča in nepremičnine, ki so bistvene za uporabo takšne infrastrukture ali zemljišča in nepremičnine, ki se nahajajo v bližini takšne infrastrukture;
- kritične tehnologije in blago z dvojno rabo, kot je opredeljeno v točki 1 člena 2 Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009, vključno z umetno inteligenco, robotiko, polprevodniki, kibernetsko varnostjo, letalsko in vesoljsko ter obrambno tehnologijo, tehnologijo za shranjevanje energije, kvantno in jedrsko tehnologijo, nanotehnologijo in biotehnologijo ter zdravstveno, medicinsko in farmacevtsko tehnologijo;
- dobavo kritičnih virov, vključno z energijo ali surovinami, prehransko varnost, medicinsko in zaščitno opremo;
- dostop do občutljivih informacij, vključno z osebnimi podatki, ali sposobnost nadziranja takšnih informacij;
- svobodo in pluralnost medijev;
- projekte ali programe v interesu Evropske unije, opredeljene v Prilogi I Uredbe 2019/452/EU.
Pri ugotavljanju, ali lahko neposredna tuja naložba vpliva na varnost ali javni red, ministrstvo upošteva zlasti:
- ali je tuji vlagatelj neposredno ali posredno pod nadzorom vlade, vključno z državnimi organi ali oboroženimi silami tretje države, tudi prek lastniške strukture ali znatnega financiranja;
- ali je bil tuji vlagatelj že vključen v dejavnosti, ki so vplivale na varnost ali javni red v državi članici;
- ali obstaja resno tveganje, da se tuji vlagatelj ukvarja z nezakonitimi ali kriminalnimi dejavnostmi.
ZIUOOPE določa skrajni rok za izvedbo pregleda (5 let od izvedbe neposredne tuje naložbe) ter začetek teka tega roka za pregled pri posamezni vrsti neposredne naložbe.
Za opravljanje pregleda neposrednih tujih naložb minister imenuje komisijo, ki ima najmanj tri in največ deset članov. Svoje delo komisija zaključi z mnenjem o tem, ali se neposredna tuja naložba odobri, določi pogoje za njeno izvedbo, prepove ali prekliče, če ogroža varnost ali javni red Republike Slovenije. Tako mnenje komisija nato predloži ministru in ministrstvo na podlagi tega mnenja izda odločbo o tem, ali se neposredna tuja naložba odobri, določi pogoje za njeno izvedbo, prepove ali prekliče. V kolikor ministrstvo neposredno tujo naložbo v pregledu prepove ali prekliče, ima ta odločitev za posledico ničnost posla. Zakon določa ministrstvu rok za izdajo odločbe, in sicer najpozneje v dveh mesecih od priglasitve tuje neposredne naložbe. Zoper odločbo ministrstva je mogoče vložiti pritožbo, o kateri odloča Vlada Republike Slovenije.
V kolikor pravna oseba v zakonskem roku ne priglasi neposredne tuje naložbe, se pravna oseba za ta prekršek kaznuje z globo od 100.000 do 250.000 EUR, v kolikor gre za srednjo ali veliko gospodarsko družbo pa z globo od 200.000 do 500.000 EUR. Odgovorna oseba pravne osebe se za prekršek kaznuje z globo od 2.000 do 10.000 EUR. Z globo od 50.000 do 150.000 se za navedeni prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, medtem ko je globa za posameznika določena v razponu od 1.000 do 5.000 EUR.