Problemi neodločnih managerjev

Problemi neodločnih managerjev

Zakaj lastniki ali managerji predolgo odlašajo s pomembnimi odločitvami?

Ko sem kolega Dušana vprašal za mnenje, čemu je v Sloveniji še vedno toliko družb, ki imajo vse svoje premoženje in mnogokrat povsem različne dejavnosti skoncentrirane na eni sami družbi, čeprav koristi holdinške postavitve lastništva (več o smiselnosti takšne postavitve si lahko preberete tu https://iconsult.si/je-postavitev-holdinske-struktura-sedaj-se-bolj-logicna-izbira/) bistveno presegajo negativne vidike, je njegov odgovor enostaven: da mora slovenskega lastnika (ali managerja) najprej prej nekje ”zaboleti”. Podoben primer so preventivni davčni pregledi. Modrejši managerji se za njih odločajo, ker ne želijo presenečenj v poslovanju oz. jih želijo preprečiti, dokler je to še možno. Večina pa bo raje gasila požar, potem, ko bo inšpektor že v hiši. Ker dokler ga ni, tudi problemi ne obstajajo.

Zakaj je pomembno biti proaktiven?

Poslovno okolje se stalno spreminja že brez koronavirusa, ki je za marsikatero družbo sedaj postal celo game changer. Nekateri lastniki in managerji so se hitro prilagodili, medtem, ko bodo drugi čakali boljše čase ali (skoraj vse) upe polagali na državo.  Nižja prokativnost in daljša bo reakcija, manjše bodo možnosti za reševanje potencialne krize in morda tudi družbe kot takšne. Weitzel in Jonsson sta proces propada organizacije razdelila na sledečih 5 faz:

Vsaka izmed faz ima svoje značilnosti oz. opozorilne znake. Za fazo slepote je značilno, da podjetje nima pregleda nad poslovanjem (npr. kateri programi so profitabilni, kakšna je izkoriščenost kapacitet in kadrov). Podjetje ima na drugi strani preveč zaposlenih, upada prodaja in profitabilnost. Kljub temu v drugi fazi managerji teh problemov ne vidijo ali pa mislijo, da so le kratkotrajni in ne ukrepajo. V dejanski fazi krize (dobavitelji, banke vam ne zaupajo več, ključen kader je zapustil družbo ipd) je le radikalno ukrepanje še potencialno lahko uspešno. Osnovno sporočilo je, da dlje kot se odlaša s sprejemanjem ukrepov, manjše so možnosti za preobrat.

Zakaj pa se managerji tako obotavljajo?

Ameriška družba Navalent naj bi v kar deset let dolgi raziskavi med vodilnimi managerji ugotovila, da so najpogostejši izgovori, zakaj managerji odlašajo s pomembnimi odločitvami, sledeči:

  • Obziren sem do drugih; misel, da bi s sprejetjem težkih odločitev odtujili svoje zaposlene, dejanski razlog je v tem, da jih ne želijo razočarati.
  • Predan sem kvaliteti in natančnosti; managerji iščejo večjo varnost pri odločanju z dodatnimi analizami, dejanski razlog pa je strah pred tem, da bi izpadli neumno. Odločanje ob nepopolnih podatkih pa je namreč njihova služba.
  • Rad bi izpadel pošten; sprejemanje težkih odločitev pogosto pomeni dajati večje pripoznanje boljšemu kadru. Temu pa se managerji radi izogibajo in iščejo egalitarnost, kar pa je slabo tako za zaposlene kot za podjetje.

Kateri so opozorilni znaki?

Opozorilni znaki, ki jih managerji lahko spregledajo oz. jim ne dajejo dovolj pomembnega poudarka v začetni fazi trenda:

  • Povečanje reklamacij;
  • Slaba klima med zaposlenimi;
  • Zmanjševanje prodaje in dobičkonosnosti;
  • Podaljševanje obveznosti do dobaviteljev;
  • Povečanje zapadlih terjatev do kupcev;
  • Povečevanje zalog;
  • Pritisk na likvidnost.

Kako vam lahko pomagajo finančni svetovalci?

Izkušeni finančni svetovalci vam lahko pomagajo še preden se problemi pojavijo in sicer z ukrepi kot so:

  • Analiza dobičkonosnosti posameznih programov; svetovalci vam lahko pripravijo natančen prerez dobičkonosnosti po posameznih programih, kjer je pomembno dobro poznavanje narave stroškov in ustrezna aplikacija indirektnih odhodkov kot so režija ali amortizacija.
  • Vzpostavitev ustreznega sistema pregleda nad poslovanjem; priporočljiva je spremljava ključnih kategorij poslovanja na mesečnem nivoju. Pri tem igra pomembno vlogo urejeno in učinkovito računovodstvo. Tudi velike družbe, ki imajo vpeljane kompleksne IT sisteme se pogosto zatekajo k dobremu staremu excelu in s tem ni nič narobe. Takšen sistem mora  vključevati tudi kratkoročno in srednjeročno planiranje.
  • Analiza dolg/kapital; dovolj visoka kapitaliziranost in usklajenost sredstev in virov financiranja sta pomembna faktorja zagotavljanja dolgoročne plačilne sposobnosti. Še vedno se najdejo družbe, ki s kratkoročnimi viri financirajo prevelik del svojega poslovanja ali investicij. V ta segment lahko spadajo tudi ukrepi kot je prestrukturiranje finančnih obveznosti, odprodaja poslovno nepotrebnega premoženja in refinanciranje.

Seveda vam lahko pomagajo tudi v kasnejših fazah, ko so težave v poslovanju že očitne ali prevelike (programi presežnih delavcev, odprodaja določenih dejavnosti, sale & leaseback nepremičnin, prisilna poravnava itd). So pa to ukrepi, ki jih ne želijo sprejemati niti manegerji, niti se jih ne veselijo svetovalci, zato še enkrat velja nasvet, bodite proaktivni.