Nagrada za poslovno uspešnost

Navkljub trenutni situaciji vendarle obstaja nekaj podjetij, ki razmišljajo o tem, da bi zaposlenim konec leta izplačali nagrado. To nagrado poznamo pod različnimi imeni – božičnica, 13. plača, letna nagrada za poslovno uspešnost,… in v kolikor so izpolnjeni določeni pogoji, je ta nagrada lahko oproščena plačila akontacije dohodnine (ne pa tudi prispevkov za socialno varnost). Eden izmed pogojev je tudi ta, da morajo nagrado za poslovno uspešnost prejeti vsi do nagrade upravičeni delavci, po drugi strani pa obstaja omejitev izplačila nagrade poslovodstvu, če je delodajalec uveljavljal določene protikorona ukrepe, saj je v nasprotnem primeru prejeta sredstva z obrestmi treba vrniti.

Kakšni so pogoji za davčno ugodnejšo izplačilo nagrade?

Davčna zakonodaja to nagrado poimenuje del plače za poslovno uspešnost, kar v prvi vrsti pomeni, da gre za nagrado, ki je vezana na poslovno uspešnost delodajalca in ne na uspešnost posameznega delavca. 12. točka prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) določa, da se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva del plače za poslovno uspešnost po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), izplačan enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati, če:

• imajo vsi delavci pri delodajalcu pravico do izplačila dela plače za poslovno uspešnost in so pravica do izplačila dela plače za poslovno uspešnost ter merila za njegovo izplačilo določeni v splošnem aktu delodajalca, s katerim so delavci vnaprej seznanjeni, ali
• je s kolektivno pogodbo dogovorjena možnost izplačila dela plače za poslovno uspešnost po merilih, dogovorjenih v tej kolektivni pogodbi ali dogovorjenih na način ali na podlagi te kolektivne pogodbe,

in sicer do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Šteje se, da imajo pravico do dela plače za poslovno uspešnost vsi delavci pri delodajalcu, če so pogoji za pridobitev pravice do dela plače za poslovno uspešnost s splošnim aktom delodajalca določeni enotno za vse delavce.

Pravica do izplačila nagrade za poslovno uspešnost torej lahko izhaja iz dveh podlag, ali iz kolektivne pogodbe kateri je delodajalec zavezan ali pa iz splošnega akta delodajalca. Če delodajalec ni zavezan kolektivni pogodbi ali pa ne opredeljuje izplačila nagrade za poslovno uspešnost, je le-to treba urediti v splošnem aktu delodajalca.

Splošni akt mora vsebovati predvsem enotna merila za pridobitev pravice do nagrade za poslovno uspešnost, ki velja za vse delavce (npr. do dela plače za poslovno uspešnost so upravičeni delavci, ki so imeli z delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi na določen presečni dan in če bodo doseženi za 5% višji prihodki od prodaje na tujem trgu kot v predhodnem letu). FURS je v zvezi s tem pojasnil, da ni nujno, da vsi delavci dobijo absolutno enak znesek, ampak je nujno, da predmetno nagrado prejmejo vsi delavci, ki izpolnjujejo pogoje, ki so vnaprej določeni in znani. V praksi smo pogosto zasledili primere, ko je delodajalec izplačal nagrado za poslovno uspešnost vsem delavcem razen poslovodnim osebam. V tem primeru se je postavilo vprašanje, ali je izpolnjen tudi pogoj »vsi delavci«, da je predmetna nagrada lahko davčno ugodneje obravnavana (seveda ob predpostavki, da so ostali pogoji izpolnjeni). Po pojasnilu FURS, so pogoji izpolnjeni, če poslovodni delavci ne bi bili delavci, kot jih opredeljuje 5. člen ZDR-1 – torej ne bi bili v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi (zavarovalna podlaga 01).

Kaj se zgodi, če poslovodstvo ne prejme nagrade za poslovno uspešnost?

Če je poslovodstvo v socialno zavarovanje vključeno na podlagi 01 in če pravica do nagrade za poslovno uspešnost izhaja iz internega akta delodajalca, bi bila celotna nagrada za vse ostale zaposlene obdavčena, pa četudi bi bili izpolnjeni vsi ostali pogoji po 12. točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2. Če pa gre za primer, ko je delodajalec zavezan kolektivni pogodbi in le-ta opredeljuje pravico do nagrade za poslovno uspešnost in pri tem izvzame poslovodstvo, pa tega tveganja, za obdavčitev nagrade pri vseh ostalih zaposlenih, ni.

Do katerega zneska je nagrada ugodnejše davčno obravnavana?

Ob izpolnjevanju vseh pogojev, se akontacija dohodnine ne obračuna in plača do (trenutno) 1.753,84 EUR, vse kar je več od povprečne plače (pozor: ob izplačilu je treba preveriti aktualnost 100% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji) je predmet obdavčitve za akontacijo dohodnine, s tem da se osnova od katere se obračuna in plača akontacija dohodnine zmanjša še za tisti del prispevkov za socialno varnost, ki se nanaša na ta obdavčeni del. Sicer pa se prispevki za socialno varnost obračunajo in plačajo od celotnega nagrade za poslovno uspešnost.

Kaj je treba v letošnjem letu še posebej paziti?

Če je delodajalec v letošnjem letu uveljavljal določene protikorona ukrepe, se je zavezal, da če bo prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020, da bo o tem seznanil FURS in prejeta sredstva oz. celoten znesek pomoči vrnil.

Navedeno pomeni, da če bi delodajalec, ki je uveljavljal npr. povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo po 99. člena ZIUZEOP, izplačal nagrado za poslovno uspešnost tudi poslovodnim delavcem, bi moral o tem ločeno seznaniti FURS in prejeta sredstva, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, vrniti.

Ta določba pa se izključuje s pogojem za davčno ugodnejše izplačilo nagrade za poslovno uspešnost po ZDoh-2, torej da morajo vsi delavci imeti pravico do izplačila nagrade. Če bi delodajalec izpolnil pogoj po ZDoh-2, bi moral vrniti določena prejeta sredstva iz protikoronskih ukrepov (takšno stališče je zavzel FURS v enem izmed pojasnil). Seveda le v primeru, da gre za delodajalca, ki nagrado za poslovno uspešnost določi v internem splošnem aktu in da so poslovodne osebe izenačene z delavci po ZRD-1. Do takšne situacije bi eventualno lahko prišlo, saj dejansko ni predpisano kakšna merila morajo biti določena, da so delavci upravičeni do nagrade za poslovno uspešnost. Interni akt delodajalca namreč lahko določi tudi merilo, ki ni povezano s prihodki npr. nižji stroški glede na leto prej, ker če bi bilo merilo višji prihodki, potem v osnovi ne bi mogel uveljavljati protikoronskih ukrepov in do te situacije ne bi prišlo. Zgoraj smo se teme le nekoliko dotaknili, v praksi pa seveda lahko prihaja tudi do drugačnih primerov, kar pa bi preseglo namen kratke predstavitve področja.