Davčna obravnava nakupa električnega vozila

Davčna obravnava nakupa električnega vozila

Lani novembra smo se v članku Bonitete za zasebno rabo službenega električnega vozila res ne bo več? o tem še spraševali. Danes že vemo, da bonitete ni.

Opomba: Pogovorno rečemo, da bonitete ni. Dejansko boniteta je, ampak je davčna osnova 0 EUR.

V spodnjem članku se bomo ukvarjali z davčnimi vidiki (dohodnina, DDV in DDPO) uporabe službenega električne vozila, ki ga zaposleni uporablja (tudi) v privatne namene. Lahko pa vsebino tudi preskočite in preberete samo zadnja dva odstavka, kjer je kratek povzetek.

Dohodnina

Marca 2022 je bil v Uradnem listu objavljen ZDoh-2Z, ki je prinesel kar nekaj sprememb, katere so se pričele uporabljati s 1.1.2022. Med drugim je bil dodan 2.a odstavek 43. člena ZDoh-2, ki določa, da če delodajalec zagotovi delojemalcu osebno motorno vozilo na električni pogon za privatne namene, je vrednost bonitete enaka nič. To pomeni, da pravica do uporabe službenega električnega vozila v privatne namene zaposlenemu ne bo povečevala davčne obveznosti in posledično ne bo zmanjševala neto izplačila. V praksi se pogosto pojavi težava, ko uporaba službenega vozila v privatne namene znižuje neto izplačilo zaposlenega, ampak do tega lahko sedaj pride samo v primeru, če službeno vozilo ni električno. Zniževanju neto izplačila pa bi se lahko izognili na način, da bi se zaposlenemu sorazmerno povečala bruto plača, kar pa je običajno predmet novih pogajanj. Če izhajamo iz primera v omenjenem članku iz novembra lani, ko ima zaposleni nekaj več kot 1.300 EUR neto plače oz. 2.000 EUR bruto in v uporabo prejme osebno vozilo katerega nabavna vrednost je 30.000 EUR, bi se ob cilju, da neto plača ostane enaka (1.300 EUR) bruto plača morala povečati za skoraj 400 EUR (celoten strošek delodajalca se poveča za 465 EUR in za strošek osebnega vozila).

A vendar je treba opozoriti, da je iz vidika davčne obravnave privatne rabe vozila pomembno, kakšna je pravna podlaga za ta namen. Z vidika dohodnine bi namreč ta pravica lahko bila obravnavana različno, in sicer kot: 

  • boniteta iz delovnega razmerja – če pravica do zasebne uporabe vozila izvira iz pogodbe zaposlitvi,
  • prikrito izplačilo dobička (oz. kot dividenda: 25% stopnja) – če vozilo uporablja družbenik, ki ima v družbi več kot 25% delež,
  • drug dohodek – če vozilo uporablja npr. družbenik z manj kot 25% deležev.  

Davčna osnova privatne rabe električnega vozila, je samo v primeru dohodka iz delovnega razmerja  enaka 0 EUR!

Če službeno električno vozilo uporablja družbenik, ki je sicer v družbi lahko tudi zaposlen, vendar mu pravica do zasebne uporabe vozila ne pripada po pogodbi o zaposlitvi, bi se takšna ugodnost  obravnava kot prikrito izplačilo dobička, kar pa privede do sledeče davčne obravnave:

  • dohodnina: pri prikritem izplačilu dobička se davčna osnova določi na podlagi primerljive tržne cene uporabe vozila in
  • DDPO: stroški povezani z zasebno uporabo vozila so v celoti davčno nepriznani (razen v tistem delu, za katerega se lahko verodostojno dokaže, da se nanašajo na opravljanje dejavnosti družbe).

V primeru, da je posameznik družbenik in hkrati tudi direktor v družbi in je ta družba kupila službeno električno vozilo, je smiselno, da se pravica do zasebne uporabe električnega vozila določi na podlagi pogodbe o zaposlitvi.

POVRNITEV STROŠKOV GORIVA (ELEKTRIKE)

Zanimiva dilema vezana na uporabo službenega električnega vozila v privatne namene je tudi glede stroškov, ki v zvezi s tem nastajajo.

Kot rečeno, uporaba električnega vozila ne predstavlja bonitete, prav tako pa bonitete ne prestavljajo stroški, ki v zvezi s tem nastajajo zaposlenemu. Zelo pogosto je, da se električna vozila polnijo doma (v lastni garaži zaposlenega) in ker zaposleni pri tem uporablja električno energijo, katere strošek prevzema sam, je FURS v zadnjem pojasnilu podal napotke glede povračila teh stroškov s strani delodajalca (v kolikor sta tako dogovorjena). Kaj potrebujemo za izračun stroška električne energije:

  • Podatek o porabi električne energije konkretnega vozila: npr. 20 kWh/100 km
  • Podatek o strošku električne energije: npr. 0,07 EUR/kWh
  • Mesečno število prevoženih kilometrov: npr. 2.000 km

Na podlagi teh podatkov, bi lahko delodajalec zaposlenemu neobdavčeno povrnil 28 EUR za ta namen. Da pa je povračilo stroška električne energije res lahko neobdavčeno, pa je treba stroške verodostojno izkazati, npr. z:

  • uradnimi podatki o porabi električne energije vozila, ki ga zaposleni uporablja (v praksi se postavlja vprašanje visokih nihanj pri porabi, ki so odvisne npr. od načina vožnje, uporabe klime,…);
  • strošku električne energije za konkretni mesec (račun, analiza trga ponudnikov električne energije; dokazovati, da je zaposleni vozilo res polnil doma in ne npr. na sedežu delodajalca);
  • številu prevoženih kilometrov predmetnega električnega vozila.

Na kakšen način pa bo merjenje porabe zares potekalo v praksi, pa še ni čisto jasno, saj se praksa šele oblikuje.

Na začetku članka je kazalo, da zaposleni zaradi uporabe službenega električnega vozila v privatne namene ne bo potreboval izpolnjevati potnih nalogov. Zgolj zaradi same uporabe vozila je še vedno tako, ampak, že če zaposleni prejme povračilo stroška električne energije, je treba voditi neko verodostojno evidenco (kar je lahko tudi potni nalog ali evidenca kilometrov). Če pa bo zaposleni s tem vozilom odšel tudi na službeno pot in bodo na službeni poti nastali določeni stroški, je z verodostojnim potnim nalogom treba razpolagati že zaradi tega, saj je sicer povračilo teh stroškov (parkirnina, dnevnica, hotel,…) lahko iz davčnega vidika obravnavano kot obdavčeno povračilo stroškov.

DDV

Iz vidika DDV je nujno, da zaposleni, ki službeno električno vozilo uporablja v privatne namene, vodi verodostojno evidenco. Zakaj? Ker je od 1.1.2022 naprej mogoč odbitek DDV pri električnih vozilih, če  se uporabljajo v poslovne namene (66.b člen ZDDV-1). Odbitek DDV pri električnih vozilih je izjema od splošne prepovedi odbitka DDV od vozil, a vendar morajo biti za uveljavljanje pravice do odbitka izpolnjeni določeni pogoji:

  • vozilo se uporablja za opravljanje obdavčene dejavnosti (in/ali oproščene dejavnosti s pravico do odbitka DDV),
  • sta tako prodajalec kot kupec zavezanca za DDV,
  • je pri nakupu električnega vozila nastala obveznost za obračun DDV,
  • vsebinski pogoji (verodostojen račun,…),
  • pogon motornega vozila je brez izpusta ogljikovega dioksida in
  • vrednost električnega vozila z vključenim obračunanim DDV in drugimi dajatvami ob nabavi ne presega 80.000 evrov.

Enaki pogoji veljajo tudi pri uveljavljanju pravice do odbitka DDV pri nabavi goriv, maziv, nadomestnih delov ter storitev, vezanih na ta električna vozila. 

Ker pa smo ta članek pričeli s primerom dohodninske obravnave uporabe električnega vozila v privatne namene, bomo v nadaljevanju predstavili kako postopati v primeru, ko pogoj, da se električno vozilo uporablja za obdavčeno dejavnost ni izpolnjen (oz. ni izpolnjen v celoti).

Če se električno vozilo uporablja tako za privatno kot za službeno rabo, je v delu privatne rabe treba obračunati DDV v skladu s pravili ZDDV-1, ki veljajo za uporabo blaga in storitev za neposlovne namene. V 38.a členu PZDDV-1 je pojasnjeno, kako se v teh primerih določi davčna osnova, ki jo predstavljajo celotni stroški za opravljene storitve. Celotni stroški iz tretjega odstavka 36. člena ZDDV-1 se določijo z upoštevanjem števila kilometrov prevoženih za neposlovne namene ter najvišje neobdavčene višine povračila stroškov prevoza na službenem potovanju na prevožen kilometer pri uporabi lastnega prevoznega sredstva delojemalca, določene z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (0,37 EUR/prevožen km). Primer izračuna davčne osnove, ki temelji na naslednjem dejanskem stanju:

  • družba je maja 2022 kupila električno vozilo, ki ga zaposleni uporablja tako v privatne kot v poslovne namene,
  • družba je ob nakupu električnega vozila uveljavljala pravico do odbitka DDV,
  • stanje prevoženih kilometrov na dan 31.12.2022: 16.000 km,
  • iz potnih nalogov izhaja, da je bilo v poslovne namene opravljenih 6.000 km, ostali kilometri so bili prevoženi v privatne namene,
  • ob nakupu električnega vozila je bil DDV odbit v celoti (prav tako od stroškov povezanih z vozilom) in je znašal 7.000 EUR

V tem primeru je treba, najkasneje v obračunu DDV za december 2022, ugotoviti davčno osnov, ki znaša v zgornjem primeru 3.700 EUR (izračun: (16.000 – 6.000) * 0,37 EUR) in od te osnove se obračuna in plača DDV v višini 814 EUR.

Ob nakupu se torej DDV lahko v celoti odbija (pogoji!), nato pa se v primeru privatne rabe električnega vozila obračuna DDV od davčne osnove, ki predstavlja zmnožek dejanskega števila prevoženih kilometrov za privatne namene in 0,37 EUR za vsak prevožen kilometer. Navedeni obračun DDV za privatne namene je treba obračunati in plačati vsaj 1x letno do konca tekočega leta. To pomeni, da se potnim nalogom (ali drugi verodostojni evidenci) ne bo mogoče izogniti.

Na tem mestu naj še dodamo, da ko bo družba, ki je ob nakupu električnega vozila poračunala vhodni DDV, bo morala  tudi ob prodaji vozila obračunati DDV na prodajno ceno.

DDPO

Na koncu naj se dotaknemo še DDPO vidika (vsebinsko enako tudi v primeru davčne obravnave s.p.-ja, ki ni normiranec), ki se nanaša na davčno obravnavo nakupa električnega vozila, saj je prav tako pomemben. Družba namreč lahko uveljavlja investicijsko olajšavo po 55.a členu ZDDPO-2 v višini 40% investiranega zneska (paziti na omejitev zmanjšanja davčne osnove).

Stroški povezani z zasebno uporabo vozila so davčno priznani odhodki, v skladu s 35. členom ZDDPO-2, pod pogojem, da gre za izplačila iz delovnega razmerja. Pri tem opozarjamo na drugi odstavek tega člena, ki posebej ureja plače in druga izplačila iz delovnega razmerja za poslovodne osebe Da so stroški lahko obravnavani kot davčno priznani odhodki izhaja tudi iz drugega odstavka 30. člena ZDDPO-2, ki v 2. točki iz davčno nepriznanih odhodkov izvzema stroške za zagotavljanje z dohodnino obdavčenih bonitet (boniteta je, ampak je davčna osnova 0 EUR). Takšno stališče naj bi zavzel tudi FURS, vendar bi želeli opozoriti, da pojasnila na to tematiko na uradni spletni strani še niso objavili.

Povzetek

Uporaba službenega električnega vozila s strani zaposlenega (podlaga je pogodba o zaposlitvi) v zasebne namene ne predstavlja bonitete, prav tako se od nakupa električnega vozila lahko odbija DDV (paziti na povečanje davčne osnove za obračun DDV v primeru zasebne uporabe!!). Iz vidika DDPO pa se lahko uveljavlja investicijska olajšava in tudi stroški lahko zmanjšujejo davčno osnovo. V vseh primerih pa je treba pozornost nameniti tudi potnim nalogom oz. drugim listinam iz katerih so potrebni podatki verodostojno razvidni.

Če pa službeno električno vozilo uporablja več kot 25% lastnik te družbe in pravica do zasebne uporabe vozila ni zapisana v pogodbi o zaposlitvi, se zasebna uporaba obravnava kot prikrito izplačilo dobička. DDV vidik ostaja enak kot v prejšnjem odstavku, ni pa enaka obravnava iz vidika DDPO, saj so stroški zasebne uporabe davčno nepriznani. Tudi v tem primeru velja, da so stroški povezani s službeno uporabo takšnega vozila (ki so dokazani z verodostojnimi listinami – potni nalogi,…), davčno priznani odhodki.