Sprejet že šesti protikoronski zakon – PKP #6

Z dnem 28. 11. 2020  je pričel veljati Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Ur. list RS št. 175 z dne 27. 11. 2020; ZIUOPDVE).

Izpostavljamo vam najpomembnejše ukrepe, ki jih prinaša novi zakon in se nanašajo na gospodarstvo.

Povračila dela nekritih fiksnih stroškov

Gre za popolnoma nov ukrep, ki po vsebini pomeni, da bo država določenim upravičencem pod določenimi pogoji povrnila fiksne stroške, in sicer za obdobje od 1. oktobra do 31. decembra 2020.

Kaj vsebinsko pomenijo nekriti fiksni stroški zakon ne daje razlage. Opreti se je mogoče na Sporočilo Komisije – Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu Covid-19, kot je bil spremenjen dne 3. 4. 2020, 8. 5. 2020, 29. 6. 2020 in 13. 10. 2020 (»Začasni okvir«), ki je relevanten za razlago PKP6, saj Republika Slovenija ta ukrep izvaja na njegovi podlagi (na podlagi dela 3.12 Začasnega okvira). Ta v točki c. odstavka 87 določa: »Nekriti fiksni stroški so fiksni stroški, ki so jih imela podjetja v upravičenem obdobju in jih ne krije prispevek iz dobička (tj. prihodki minus spremenljivi stroški) v istem obdobju ter se ne krijejo iz drugih virov, kot so zavarovanje, začasni ukrepi pomoči, ki jih zajema to sporočilo, ali podpora iz drugih virov«. Glede na navedeno tako  podjetja lahko  uveljavljajo različne fiksne stroške, relevantne za njihov konkretni primer (npr. stroške najemnin, amortizacije, določeni obratovalni stroški, obresti, stroški dela). Ostaja odprto vprašanje kaj pomeni, da jih podjetja ne krijejo iz drugih virov. Podjetje, ki že uveljavlja delovnopravne ukrepe državnih pomoči (npr. glede začasnega čakanja na delo), tako stroške dela že ima (delno) krite iz drugega vira državne pomoči. Vprašanje pa npr. ostaja tudi, ali se fiksni stroški štejejo za nekrite, če jih je mogoče pokriti na primer s preteklimi prenesenimi dobički. Glede na to, da se v predpisih EU o državnih pomočeh šteje državna pomoč kot skrajno sredstvo, je verjetno, da se pojem nekritih fiksnih stroškov razlaga ozko.

Upravičenec je pravna ali fizična oseba, ki je registrirana za opravljanje gospodarske dejavnosti ali vpisana v Register kmetijskih gospodarstev, najkasneje do vključno 1. septembra 2020, ima vsaj enega zaposlenega ali je samozaposlen ali družbenik-poslovodja ali kmet, ni podjetje v težavah na dan 31. december 2019 in ne more opravljati svoje dejavnosti ali jo opravlja v bistveno manjšem obsegu ter zagotavlja, da se mesečna izguba ne krije iz drugih virov.

Mesečni nekriti fiksni stroški v upravičenem obdobju so ocenjeni v višini ene dvanajstine 14,4  % letnih prihodkov od prodaje leta 2019, oziroma prihodkov od prodaje v času od registracije upravičenca do 1. septembra 2020, preračunanimi na letno obdobje, v primeru upada prihodkov več kot 70 %, oziroma v višini ene dvanajstine 7,2% letnih prihodkov od prodaje 2019 oziroma prihodkov od prodaje v času od registracije upravičenca do 1. septembra 2020, preračunanimi na letno obdobje v primeru upada prihodkov od 30 do 70%.

Podjetja delijo v dve skupini. Tista, ki so jim prihodki v letu 2020 v primerjavi s poslovanjem v letu 2019 padli med 30 % in 70 %, in tista, ki so jim prihodki padli za več kot 70%, torej jih je kriza torej najbolj prizadela.

Za prvo skupino je subvencija določena v višini 0,6 % od prihodkov iz leta 2019 za vsak mesec v upravičenem obdobju, torej so upravičeni do subvencije v višini 1,8 % od prihodkov od prodaje v letu 2019. Za drugo skupino podjetij pa je določena subvencija v višini 1,2% od prihodkov iz leta 2019 za vsak mesec v upravičenem obdobju, torej skupaj 3,6%.

Pri tem pa obstaja omejitev najvišjega zneska, ki je vezana na delovna mesta, ker je cilj ukrepanja ravno njihova zaščita. Najvišji znesek subvencije ne more preseči 1000 evrov na zaposlenega na mesec. Torej za tri mesece delovanja tega ukrepa subvencija ne more biti višja od 3000 evrov na zaposlenega.

Vlogo je potrebno vložiti preko  informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) in predložiti tudi izjavo, s katero upravičenec izjavlja, da je oseba, ki jo opredeljuje zakon, in da zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu. Upravičenec poda izjavo glede izpolnjevanja pogojev na podlagi lastne ocene poslovanja. Upravičenec mora predložiti izjavo najkasneje do 31. decembra 2020 za upravičeno obdobje, to je od 1. oktobra do 31. decembra 2020.

Skrajšani delovni čas od polnega

Navedeni ukrep ni več vključen v ZIUOPDVE. Predvideva se sprejem posebnega zakona. Ukrep  subvencioniranja skrajšanega delovnega časa po Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20; v nadaljnjem besedilu: ZIUOOPE) tako velja do 31. 12. 2020.

Čakanje na delo doma

Delodajalci bodo lahko napotili posameznega delavca na začasno čakanje na delo najdlje do 31. januarja 2021. Pogoji za koriščenje tega ukrepa ostanejo enaki kot do sedaj, razlika pa je v višini nadomestila, ki ga povrne država. Višina delnega povračila izplačila nadomestila plače, izplačane za mesec november 2020 do izteka upravičenosti, je omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji. V 80 odstotkov nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).

Izpostavljamo, da v  kolikor želi posamezni delodajalec uveljavljati 100 % povračilo izplačanih nadomestil plače delavcem, mora vlogi za uveljavljanje povračil priložiti izjavo, da iz naslova prejetih državnih pomoči po interventni zakonodaji ni oziroma ne bo presegel kapice 800.000 EUR. Glede na to, da so velika in srednja podjetja v obdobju razglašene epidemije od spomladi do danes preko interventnih ukrepov najverjetneje že prejela državno pomoč  v višini  800.000 evrov  ali več, je  navedeni ukrep (100 % povračilo izplačanih nadomestil plače delavcem) namenjen zlasti mikro in malim podjetjem.

Nadomestilo plače zaradi odrejene karantene, višje sile

Skladno s PKP6 so delavci upravičeni do nadomestila, ker ne morejo opravljati dela iz sledečih razlogov: ker je bila otroku do vključno 5. razreda odrejena karantena ali zaradi druge zunanje objektivne okoliščine nezmožnosti obiskovanje vrtca, šole ali socialno varstvene storitve vodenja in varstva); ker ne morejo priti na delo zaradi nedelovanja javnega prevoza ali ker ne morejo priti na delo zaradi zaprtja državnih mej. V tem primeru ima delavec pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, kar pomeni nadomestilo plače v višini 80% plače.

Postopek za uveljavljanje ukrepa povračila izplačanih nadomestil plače je enak kot do sedaj, pri čemer mora delodajalec v primeru uveljavljanja povračila nadomestila plače, ko delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, mora vlogi priložiti tudi izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile. Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi karantene na domu ali višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej ne morejo opravljati dela, Republika Slovenija povrne v celoti.

Delo na domu

Skladno z 68. členom Zakona o delovnih razmerjih mora delodajalec pred začetkom opravljanja dela na domu, obvestiti Inšpektorat Republike Slovenije za delo (IRSD).

PKP #6 prinaša poenostavljeno obveščanje IRSD. Predvideno je, da bodo delodajalci po novem obveščali IRSD preko obrazca, ki ga bo IRSD objavil na spletni strani. V skladu s spremembo bodo delodajalci sedaj lahko vlagali obrazec elektronsko, preko informacijskega sistema za podporo poslovnim subjektom (t. i. SPOT), ki ga upravlja Ministrstvo za javno upravo.

Pred pričetkom  dela delavca na domu mora delodajalec IRSD obvestiti .:

– podatkih o delodajalcu (naziv, naslov, matična številka in dejavnost, ki jo opravlja),

– podatkih, ki se nanašajo na delavca, ki bo opravljal delo na domu (osebno ime, naziv delovnega mesta    oziroma vrsta dela, s kratkim opisom dela, ki ga bo delavec opravljal, delovna sredstva in delovna oprema, ki jo bo delavec uporabljal, predvideno obdobje trajanja in predvideni delež delovnega časa opravljanja dela na domu),

– morebitnem tveganju za varnost in zdravje delavca pri opravljanju dela na domu.

Navedeni ukrep velja do 31. 12. 2020, pri čemer Vlada lahko ukrep s sklepom podaljša za obdobje šestih mesecev.

Odlog plačila obveznosti iz kreditnih pogodb

Ponovno se uvaja ukrep odloga (moratorij) plačila vseh obveznosti iz kreditne pogodbe, in sicer do 31. 1. 2020, z možnostjo dodatnega podaljšanja za šest mesecev. Povedano drugače, kreditojemalci bodo lahko najkasneje do 31. 1. 2020 na banko naslovili vlogo za odlog plačila obveznosti po konkretnih kreditnih pogodbah. Odlog plačilna kreditnih obveznosti se nanaša le na posamezne obveznosti iz konkretne kreditne pogodbe, ki  do druge razglasitve epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije, ki je začela veljati 19. 10. 2020,  še niso zapadle v plačilo. Vlogi je potrebno priložiti tudi izjavo, da so na dan vložitve vloge za odlog poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev, ali da je na dan vložitve vloge za odlog podana  situacija, ko je v skladu z določbami zakona odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh. Pri tem bi želeli pojasniti, da lahko banka v dodatek h kreditni pogodbi sklenjeni s pravno osebo (ki se bo nanašal na odlog plačila obveznosti iz kreditnih pogodb) vključi določbo s katero pravno osebo omeji pri izplačilu dobička, nagrade za poslovno uspešnost članov poslovodstva in zaposlenih ter prepove izplačevanja drugih finančnih obveznosti do nadrejenih oziroma povezanih družb ali lastnikov. V kolikor bo kreditojemalec navkljub temu želel izplačati predhodno navedena izplačila, bo moral pridobiti pisno soglasje banke.