Ponudniki nočitev, pozor!
Letošnje poletne počitnice nam bodo ostale v spominu tudi po turističnih bonih in posledično po spoznavanju lepot naše Slovenije.
Ampak v tem članku se ne bomo posvetili uporabnikom bonov, temveč ponudnikom namestitev. To ste tisti, ki ste vpisani v Poslovni register Slovenije (PRS), imate registrirano pravo dejavnost (kot določa ZIUOOPE) in je objekt, v katerem ponujate nastanitev, vpisan v register nastanitvenih obratov (RNO). Glede tega od kdaj naprej morate biti vpisani v PRS in RNO je bilo veliko polemik, ampak od 11.7.2020 jih lahko sprejmete vsi, ki to želite in izpolnjujete predpisane pogoje.
Na kaj pa morate kot ponudnik storitve paziti?
Kar se tiče uporabe receptorskega portala in obrazcev, ki jih je treba izpolnjevati, že verjetno vse veste, če pa ne, pa bi vas napotili na spletno stran FURSa, ki v tem delu ponuja kar precej informacij. Enako tudi glede določanja cen za nočitve z zajtrkom (inšpekcijski nadzor izvaja Tržni inšpektorat RS). …
Dopust, karantena, odpoved?
Smo na vrhuncu letnih dopustov v verjetno najbolj negotovih časih. Delavci potrebujejo počitek, delodajalec potrebuje zdrave, spočite delavce. Pa vendar se lahko dvotedenska načrtovana odsotnost pričakovano ali nepričakovano podaljša še za dva tedna. Delavci potujejo, dopustujejo, se vračajo k svojim družinam v tujino. Vlada dnevno spreminja sezname varnih in manj varnih držav.
Zadnje čase se pojavlja veliko ugibanj o tem, kakšna pravna sredstva ima na voljo delodajalec, če je njegovemu zaposlenemu po prihodu iz dopusta odrejena karantena.
Najprej velja povedati, kar poudarja tudi Inšpektorat RS za delo, da delodajalec nima pravnih sredstev, da bi preprečil letni dopust delavca na lokaciji, ki si jo je izbral delavec, in da, tako tudi Inšpektorat RS za delo, obvestilo oz. opozorilo delavcem s strani delodajalca glede zapuščanja države nima neposrednega delovnopravnega učinka. Slednje preprosto pomeni, da četudi delodajalec takšno opozorilo izda, oziroma od delavca zahteva podpis izjave, da prepoved zapuščanja države ali odhoda v določene …
Ukrepi na podlagi PKP4
Državni zbor je 9. julija 2020 potrdil Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (t.i. PKP4).
Ukrepi se nanašajo zlasti na podaljšanje ukrepa čakanja na delo, plačilo nadomestila za odrejeno karanteno, na uvedbo mobilne aplikacije za obveščanje o stikih z okuženimi, poleg tega pa zakon vključuje tudi nekaj dopolnitev, ki se nanašajo na zagotavljanje učinkovitejšega nadzora nad izvrševanjem ukrepa skrajšanega delovnega časa.
Podaljšanje ukrepa čakanja na delo:
S PKP4 se podaljšuje ukrep povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo do 31. julija, z možnostjo podaljšanja do 30. septembra 2020. Delodajalcem, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih določa zakon – so enaki, kot so za koriščenje predmetnega ukrepa veljali že pred mesecem julijem (upad prihodkov v letu 2020 za več kot 10 % glede na leto 2019, izključenost delodajalcev, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost in imajo več kot 10 zaposlenih,..), bo Zavod RS za zaposlovanje tako tudi v mesecu …
Nadzor nad neposrednimi tujimi naložbami
Z dnem 31.05.2020 je začel veljati Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20; ZIUOOPE), ki med drugim na novo uvaja pregled neposrednih tujih naložb. Predmetna ureditev v ZIUOOPE predstavlja izvedbene določbe Uredbe (EU) 2019/452 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Uniji (Uredba 2019/452). Določbe ZIUOOPE, ki urejajo pregled neposrednih tujih naložb se uporabljajo do 30. junija 2023.
ZIUOOPE kot neposredno tujo naložbo opredeljuje naložbo, ki jo izvede tuji vlagatelj in katere namen je vzpostavitev ali ohranjanje trajnih in neposrednih povezav med tujim vlagateljem in gospodarskim subjektom s sedežem v Republiki Sloveniji, s pridobitvijo najmanj 10 % udeležbe v kapitalu ali v glasovalnih pravicah. Kot tujega vlagatelja pa zakon opredeljuje državljana države članice Evropske unije, države Evropskega gospodarskega prostora, Švicarske konfederacije ali tretje države, ali pravno osebo s sedežem v državi …
Oprostitev plačila DDV od dobav zaščitne opreme
Skladno 62.b členom Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) so od 13.3.2020 do 31.7.2020 dobave zaščitne in medicinske opreme iz seznama blaga, ki ga je določila vlada in za katerega velja oprostitev uvoznih dajatev in DDV ob uvozu na podlagi Sklepa Komisije (EU) 2020/491, oproščene plačila DDV, s pravico do odbitka DDV, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:
blago je namenjeno za:
brezplačno razdeljevanje osebam, ki jih je prizadela epidemija, so temu izbruhu izpostavljene ali se z njim spopadajo, s strani organov in organizacij iz točke b) tega odstavka, ali
brezplačno uporabo subjektom, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, v zvezi z zdravstveno oskrbo oseb, ki jih je prizadela epidemija, pod pogojem, da blago ostane v lasti organov in organizacij iz točke b) tega odstavka,
blago je dobavljeno državnemu organu ali organizaciji, organu lokalne skupnosti, drugi osebi javnega prava ali drugi organizaciji, ki se po predpisih šteje za …
