Socialna kapica

Javnost zadnje čase razburja Predlog Zakona o debirokratizaciji, ki bi naj po predvidevanju vplival na spremembo kar 16ih zakonskih predpisov. Omogočal bi naj administrativne poenostavitve na področju prijave prebivališča, splošnem upravnem postopku, pravdnem postopku, preprečevanja korupcije, preprečevanja dela na črno, javnih uslužbencev, visokošolstva, športa, ohranjanju narave, kulture ter poenostavitve na področju davčnega potrjevanja računov in prispevkov za socialno varnost.

Prav predvidena rešitev na področju prispevkov za socialno varnost (t.i. »socialne kapice«) je najbolj odmevna.

Uvedba socialne kapice bi pomenila, da zaposleni, ki prejemajo visoke plače v prihodnje ne bi plačevali prispevkov od osnove, ki bi na letni ravni presegla 72.000 EUR (torej od mesečno 6.000 EUR plače).

Kakšen bi bil vpliv te spremembe na neto plačo posameznika in na strošek delodajalca je najlažje predstaviti na konkretnih številkah zaposlenega, ki ima 8000 EUR bruto plače mesečno:

V primeru, da zaposleni prejme 8.000,00 EUR bruto mesečnega dohodka, bi ob uvedbi socialne kapice le-ta prejel za 269,62 EUR višji neto dohodek, v socialno blagajno pa bi bilo vplačanih za 764,00 EUR socialnih prispevkov manj (za znesek prispevkov delojemalca v višini 442,00 EUR ter za znesek prispevkov delodajalca v višini 322,00 EUR). Treba je izpostaviti, da bi zaposleni na račun višje dohodninske osnove (zaradi nižjih prispevkov delojemalca) v proračun RS vplačal za 172,38 EUR več dohodnine, kot jo plača sedaj. Hkrati pa bo tudi družba – ker se bo strošek dela znižal izkazala višji dobiček in plačala še davek od dohodkov pravnih oseb.

Seveda se najprej pojavi asociacija, da bosta posledici te reforme, da bodo dobro plačani posamezniki prejeli mesečno še 270 EUR višjo plačo in da se bo v pokojninsko in zdravstveno blagajno nateklo precej manj prispevkov (ocena na letni ravni do 50 mio EUR).

Vendar pa po naši oceni pri presoji ali je reforma nujna, treba upoštevati naslednja tri dejstva:

• takšen zaposleni bo še naprej plačeval mesečno okoli 2.300 EUR prispevkov za socialno varnost,
• pravice iz naslova socialnega zavarovanja so navzgor omejene (tako npr. najvišje bruto nadomestilo za brezposelnost v Sloveniji trenutno znaša 892,50 EUR bruto, najvišje nadomestilo za starševski dopust (porodniška) 3.664,31 EUR bruto, najvišja pokojninska osnova največ 3.790,68 EUR in še bi lahko naštevali),
• velike (mednarodne) družbe, ki zagotavljajo večino dobro plačanih delovnih mest, Slovenije že dlje časa, zaradi davčnih obremenitev plač, ne uvrščajo na seznam lokacij, kjer bi odpirale takšna nova delovna mesta oziroma jih že zadnjih 15 let selijo v tujino. 

Uvedba socialne kapice je nujna, če želimo vzpostaviti davčni sistem, ki bo v prihodnje zagotavljal primerljiv nivo davčne obremenitve zaposlenih in njihovih delodajalcev kot ga imajo države v regiji. Ni cilj tega ukrepa, da bomo postali bistveno ugodnejši, ampak da se obdavčitev dobro plačanega delovna mesta vsaj izenači z našimi neposrednimi sosedi oziroma državami v regiji. Zanimiv je izračun ki dokazuje, da bo samo en novo zaposlen strokovnjak, s plačo 6.000 EUR bruto mesečno, s plačanimi prispevki že pokril izpad prihodkov socialne blagajne za 7 posameznikov, ki imajo danes 8.000 EUR bruto plače mesečno. Seveda si želimo, da bo to novo delovno mesto zasedel strokovnjak, ki bi sicer odšel delati v tujino ali tujec, ki prispevkov v Sloveniji ne bi plačeval.